Svetnik Martin
Bil je po rodu z Ogrskega, bil je vojak, nekaj časa v Italiji, nato se je dal krstiti in postal je misijonar v Franciji. Ko seje vrnil domov na Ogrsko, se je umaknil v puščavniško življenje,. a škof Hilarij ga je dal poiskati in poklical ga je nazaj v Francijo.
Sv. Martin je rojen bil
v ogrski deželi,
na Laškem se je gor zredil
v strahu in veselji
od očeta, matere ajdovske ….
Postal je priljubljen svetnik. Samo v ljubljanski škofiji mu je posvečenih 41 cerkva. Ljudstvu se je priljubil. Cerkvene slike ga kažejo kot usmiljenega darovalca – siromaku daje polovico svojega plašča. Martinovo – jesenski pust
Leto je razdeljeno z dvema velikima praznikoma, ki imata vsak pred seboj razposajen pomladni in jesenski pust, nato pa resno pripravo na praznik.
Ko je veseljačenju na pustni torek je konec, se začne 40-dnevni post pred velikonočjo. Ko pa je martinovega veseljačenja konec, se začne resni adventni čas – 4 adventne nedelje, v pričakovanju božiča.
God sv. Martina je v krščanski dobi prekril veselo pogansko jesensko zahvalno slavje, ko so se pogani zahvaljevali bogovom za dobro letino in pašo. Prinašali so jim v dar darove.
Martinovo – zahvalno praznovanje
Do martinovega je vsa letina pod streho. Poljščine so v kleteh in kaščah, vino je v sodih, čreda se vrne s planinskih pašnikih in je spet v domačem hlevu
Sv.Martin – izmošta nardi vin
Martinovo je vinski praznik.
Pršu je pršu, sveti Martin,
on ga bo krstil, jest ga bom pil,
Kume moj dragi, zdaj se napij,
Dugo ga neboš, zdaj se navžij!
Žena mi speče ajdov kolač,
jesti ga moraš, ni to drgač.
Kume moj dragi, zdaj se napij,
Dugo gane boš, zdaj se navžij.
V zidanicah so imeli v vinskih krajih, predvsem v Beli Krajini in na Štajerskem veselo pojedino. Zadnji mošt so pile ženske, moški pa prvi vino.
Martinovo – čas ohceti
Svatbe so nekdaj bile omejene na čas pred pustom (pred setvijo) in pa po martinovem (ko so pridelki pod streho in je konec paše).
Počakaj me, Mina, do svetga Martina,
Ko kravce napasem, potem te bom pa vzel. (iz Velike planine)
Martinov nasad
Beseda nasad izvira iz besede »saja« ( v fevdalnih časih je to pomenilo dajanje davkov ali pa javno zborovanje podložnikov ).
Jesen je čas za poravnavo najemnin, za plačilo dolgov, za poravnavanje medsebojnih obveznosti. O martinovem so kmetje tudi med seboj urejali vprašanja skupne lastnine – skupnih pašnikov, gmajne.
Ko so bili računi poravnani se je začela vesela gostija s pitjem in petjem in plesom.
Martinovi domlatki
V Halozah so se gospodarji s pojedino zahvalili sosedom, ki so jim poleti pomagali pri žetvi in košnji in drugih poletnih poljskih delih.
Martinovo – pastirski praznik
Na martinovo je tudi konec paše. Živina se tedaj neha pasti na pašnikih, ampak se ob lepem vremenu lahko pase »povsem« – kjerkoli, saj ne more več narediti škode na poljih, kjer ni več pridelkov.
Na Gorenjskem so pastirji na martinovo skuhali »martinovo kašo« na pašniku in se nato veselili in plesali.
Okrog martinovega je lahko še kak topel sončen dan, vendar temu ni zaupati, tako kot ne »babam«, zato se ti dnevi imenujejo »babje leto«.
Za soncem svetega Martina,
kaj kmalu pride sneg, zmrzlina,
In če te tudi dobro greje,
le tri dni babje leto šteje.
Pregovori:
Na martinovo lepo – za tri dni grdo.
Če je na martinovo grdo, bo lepa zima.
Sv. Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.
Če martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.
Avtor: Dušica Kunaver