Ko je Ivan Cankar obiskal svojega brata duhovnika v Sarajevu, je bil z bratom povabljen
na duhovniško dekanijsko srečanje. V danem trenutku je beseda nanesla na molitev.
Ivan je iz žepa potegnil molek in navzoče vprašal: »Ali ga imate?« Bili so v nemajhni
zadregi.
Ne vemo, če je Ivan molil rožni venec. Ali ga imel le kot spomin na svojo mamo, ki jo je
imel zelo rad? Ali je bil kakšen drug razlog, da ga je nosil pri sebi. Skratka, imel je svoj
odnos do molitve.Danes ima vsak Slovenec svojo izkušnjo in svoj odnos do molitve rožnega venca. Eni bi
komaj znali povedati, kaj je to. Drugi imajo molek obešen okrog ogledala v avtu, ker se
jim zdi kot neke vrste amulet, ki naj bi jih varoval pred nesrečo. Morda so ga dobili v
dar, ko so dali avto blagoslovit. V roke ga nikdar ne vzamejo. Nekateri se spominjajo
svojega otroštva, ko so ga v družini še molili, sami pa niso napredovali do globljega
odnosa. Velik blagoslov za narod so tisti, ki se vsak dan zbirajo k tej molitvi bodisi v
cerkvi ali drugod. Še posebej dragoceni so molivci rožnega venca v bolnišnicah, v
domovih ostarelih in drugih ustanovah. Če bi postavili vprašanje, kako danes najlažje
pomagamo Sloveniji iz zapletenih zagat k bolj normalnemu življenju, je odgovor
molitev. Slovenci premalo molimo.
Če Vas zanima, kje so začetki te oblike molitve in na kakšno raven jo lahko uvrstimo,
moramo reči, da to molitev imenujemo Marijin psalter. Mnogi redovniki in redovnice so
v raznih bratovščinah radi ponavljali pozdrav angela Gabrijela Mariji in pri tem
premišljevali dogodke, ki jih je Marija občutila ob raznih dogodkih Jezusovega življenja.
Uporaba vrvice in na njej nabranih določeno število jagod izvira iz praktične potrebe.
Menihi na gori Atos so uporabljali tak način, le da so imeli na vrvici mnogo več jagod.
Sedanjo obliko je molitev rožnega venca dobila z objavo preurejenega Rimskega
brevirja pod papežem Pijem V. leta 1568.
Deseti mesec je vsako leto vabilo in praktična vaja v šoli molitve rožnega venca.
Vabljeni smo, da naredimo odločitev: ali vsakdanja udeležba te molitve v cerkvi
ali skupna molitev vsak dan v družini ali osebna molitev v trenutkih, ki so nam
dani na voljo … Stopimo v službo molitve za naš narod, našo župnijo, naš dom.
(povzeto po ŽUŠkocjan)