To nedeljo smo v vseh župnijah obhajali Nedeljo Karitas in hkrati prvo adventno nedeljo. Skrbne in zavzete članice naših karitas skupin po župnijah so tudi letos pripravile adventne vence, saj s pomočjo teh le zberejo nekaj potrebnih financ za redno oskrbo tistih, ki tedensko prihajajo po pakete hrane in drugo, finančno pomoč. Hvala vsem članicam od Šentjanža, Dravograda, Črneč do Libelič, kjer so duhovniki z velikim veseljem blagoslavljali prinešene venčke. Škoda je, da mnogi, ki si sicer adventni venček izdelajo doma, le tega tudi ne prinesejo k blagoslovu. Blagoslov vendarle naredi še svečanejše vzdušje v družini, saj blagoslovljeni predmeti prinašajo božjo bližino in ljubezen na še bolj otipljiv način.
Misel ob nedelji Karitas – DAROVANJE-DARITEV- KARITAS
Za nami je teden Karitas in naše misli so bile usmerjene, kako dajati, včasih morda od svojega obilja drugim, našim bližnjim, ali pa tudi drugim čisto anonimnim, a vseeno naše pomoči potrebnim.
Jezus je v svojem govoru učencem dejal: »Ljubi svojega Boga z vsem srcem z vso dušo in vsem mišljenjem. Druga zapoved, ki pa je po teži enaka prvi je ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!«
Pred kratkim smo slišali v evangeliju: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, nag sem bil in ste me oblekli!«
Pa se vprašajmo, ali živimo po teh zapovedih ?
Ali pomislimo večkrat na te besede?
Posebej v tem tednu- tednu Karitas je bilo prav, da pomislimo tudi na naš odnos, ne le z Bogom, ampak tudi z brati, ki so naše pomoči potrebni. Mnoge družine živijo v stiski in jim prav Karitas z zbranimi sredstvi nekoliko pomaga lajšati in jim pošlje še kak žarek upanja na boljši bolj znosnejši jutri.
Stiske so večkrat tudi drugačne. Mnogi bili hvaležni že za prijazen pogled, za lepo besedo, ponujen stisk tople dlani.
Pričnimo svoje darovanje graditi že doma- v naših družinah v naših medsebojnih odnosih. Pomislimo na sosede, lahko bi pa zgladili kakšen spor, ki mogoče že leta kali naše prijateljstvo, kajti skupaj bomo zmogli več.
Z današnjim morebitnim prispevkom za Karitas pa bomo pomagali prav v naši župniji in člani našega Karitasa bodo lažje pomagali pomoči potrebnim.
Torej tako pričnimo naš dan, naše jutro. Ne le danes, ampak v vsem času adventa. Z dobrim sklepom in obžalovanjem, če vedno ne delamo prav se poklonimo Bogu in darujmo tisto največ kar imamo in smo, SEBE.
Naj pred zadnjim odločilnim vprašanjem ne bomo v stiski:
»Lačen sem bil in ali ste mi dali jesti, ste me oblekli, obiskali ?….«
Vančy