V nedeljo 12. 2., smo se že tretjič zbrali na nedeljskem družinskem dopoldnevu. Animatorji smo se z otroki zbrali v krogu pred cerkvijo, starši pa so odšli na svojo katehezo in pogovor.
Na začetku smo se ob igri malo sprostili in bolje spoznali, potem pa so nas spet čakale skrbno pripravljene dobrote in čaj. Ko smo se okrepčali, smo se razdelili v dve skupini. V eni skupini smo se pogovarjali o naši mami Mariji, omenili smo tudi Lurško Mati Božjo, ki je godovala v soboto.
V drugi skupini – z najmlajšimi -smo se pogovarjali o tem, da je Jezus naš pastir, ki nas išče, ko se izgubimo. Seveda pa ne gre brez igre, zato smo se igrali z baloni, na koncu pa smo zapeli še pesmico. Mislim da smo se vsi kaj novega naučili in se imeli lepo.
Nato smo se skupaj odpravili k sv. maši, ki so jo spet čudovito spremljale slavilne pesmi. S pesmijo je vedno še lepše slaviti Boga. Upamo, da se naslednjič spet vidimo na še zadnjem nedeljskem družinskem dopoldnevu. 😉
Luna in Špela
Še nekaj utrinkov:
S predanostjo, veseljem, notranjim žarom in vsako srečanje je bolj delujoče. V vseh nas čutim tisti žar v očeh, objem, stisk roke. Tu smo, prišli smo, ker nas kliče On in tudi druge po nas. Tudi pri otrocih vidim, da gredo z veseljem, še bolj, ker gremo skupaj in tudi po avtu vedno molimo k Sv. Duhu za blagoslov srečanja.
Mama
Šli smo precej na globoko. Odpirale so se teme, ki zadevajo jedro krščanskega bistva in hkrati etike in morale človekovega delovanja (splav, še bolj pa smo govorili o evtanaziji, čisto nehote, kar samo se je odpiralo), tako, da sem prav molila vmes – Gospod, ti usmerjaj, ti dajaj besede v naša usta, da ne bomo ljudi odbili, temveč dali prave odgovore. In bila sem prav hvaležna, da je poskrbel tudi za sestavo naše skupine. Podelili smo si svoje izkušnje in razvijala se je debata, se odkrivala bolečina človekove nemoči v trpljenju in kje in kako v tem vstopa Božja milost.
Voditeljica
Z možem sva vesela, da se lahko tako zgodaj odpraviva v naše svetišče. Vesela sva, da lahko služiva Bogu in ljudem, da deliva ljubezen, ki nam jo Bog daje. Čutim, da preprosto moram to pokazati, kar nosim v srcu. Vedno se bom borila za našo vero in delila ljubezen, ki nama je bila dana.
Soorganizatorka
Vsak od nas je bil sejalec. Animatorji, ki se “matrajo” z otroki; voditelji, ki usmerjajo; g župnik s svojo odprtostjo in pripravljenostjo; glasbeni slavilci, ki se dajejo na razpolago; ministranti, da ni prazno pri oltarju; gospodinje, ki so skrbeli za naše brbončice in še kdo.
Soorganizator
“Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.”
Mr 4, 31-32