Kar delaš z veseljem, ni težko. Če pa imaš pred seboj jasen namen in cilj, potem se volja in vztrajnost pomnožijo. Prehoditi 30km, ni kar tako. Vstati v soboto ob 3,30h, se ne dogaja pogosto. Vse to žrtvuješ, če želiš doživeti nekaj lepega in vse to darovati za nekaj posebnega. Te lepote dneva smo bili deležni vsi romarji molivci (okrog 30), ki smo se to jutro, ob 5,45h zbrali pri SLOMŠKU v mariborski stolnici okrog s.Štefke Klemen. Po kratki molitvi za družine in duhovne poklice ter blagoslovu za srečno pot, smo krenili po ulicah Maribora , preko Betnavskega gozda do Razvanja. Tukaj smo doživeli topel, prijateljski sprejem in pogostitev radodarnih gospodinj. Še kratka molitev in pesem ter zahvala za pogostitev in zopet smo korakali dalje, proti Hočam. V cerkvi sv.Jurija, smo bili deležni duhovne hrane. Pričakali so nas g. dekan, Lojze Petrič in članici molitvene skupine. Molitvam za dobre družine, za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih, smo dodali še pesmi , g. dekan pa nam je na kratko predstavil zavetnika, sv.Jurija in njihovo cerkev. V tej župniji je zraslo že kar nekaj duhovnih poklicev. Hvala Bogu. Po blagoslovu z željo, da nas spremlja božje varstvo, smo krenili na pot. Pot proti Račam smo izkoristili za molitev, za osebno razmišljanje, za klepet , za povezovanje in spoznavanje novih prijateljev. Naša romarska druščina je bila vesela, polna življenja, saj so se našemu romanju, ki postaja tradicionalen, letos v lepem številu pridružili tudi mladi in njihove družine. Bravo mladi, ki se zavedate, da brez duhovnika ni sv. maše, ni sv. evharistije, ni zakramenta spovedi, ni sv.birme…
V Račah smo zopet doživeli velikodušni sprejem in obilno pogostitev sladkih dobrot. Sledila je molitev in prošnje za duhovne poklice, pesem, zahvala gostiteljem in blagoslov za srečno nadaljevanje poti proti Cirkovcam. Gospod je bil z nami! To smo občutili na vsakem koraku. Vreme, idealno za hojo, dobra volja in nobenih težav pri hoji tudi po 20km. Aleluja! Cirkovce na obzorju! Le kdaj smo prehodili vse te km? Z molitvijo častitljivega dela RV smo korakali proti cerkvi Marije Vnebovzete. Pričakali so nas nasmejani g. župnik Janko Strašek in cela vrsta domačinov, ki so nam pripravili pravo pojedino. Hvala vam dobri ljudje, ki veste kaj potrebuje lačna, popotna duša in telo. V Cirkovcah smo pri Mariji skupaj z g. župnikom molili za duhovne poklice in dobre družine. Prejeli smo tudi blagoslov za srečno pot. Po nekaj metrih poti, pa smo na obzorju že občudovali naš cilj – CERKVICO PTUJSKOGORSKE MATERE BOŽJE. A prehoditi je bilo potrebno še 7 km. Naše romanje smo zaključili zbrani okrog oltarja pod Marijinim plaščem. Vso našo utrujenost in bolečine smo darovali na ta oltar za dobre družine in nove duhovne in redovne poklice. Zahvalili pa smo se tudi za čudovit romarski dan ter za vse dobre ljudi, ki so nas razvajali med potjo.
‘Gospod, ko prosimo za duhovne poklice, se moramo zavedati , da smo vsi skupaj- kot občestvo – odgovorni za molitev, za posredovanje vere mlajšim rodovom in vsem ljudem okoli sebe; vsi smo poklicani, da smo misijonarji v svojem vsakdanjem življenju, da smo prenašalci Jezusove Ljubezni, ki je vir in opora naše medsebojne ljubezni. Gospod, predrami nas, da se bomo bolj živo zavedali te resnice’.
Zofka Frank
