Praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi obhajamo v četrtek po nedelji Svete
Trojice. Središče naše vere in zakramentalnega življenja nas vernikov je namreč Jezus, ki je navzoč pod podobo kruha in vina. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležimo svetega bogoslužja in če smo po zakramentu svete spovedi pripravljeni, lahko prejmemo tudi sveto obhajilo.
Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki sveti maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom. Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstan
-ciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri. Posvečene hostije hranimo v tabernaklju oziroma v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje in obhajilo bolnikov. Najsvetejše v monštranci izpostavljamo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku Svetega Rešnjega Telesa in Krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah oziroma v bližnji okolici. Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo.
Na sam praznik bo sveta maša v Dravogradu ob 18.30 , povezano s procesijo in enim blagoslovom izven maše. V drugih župnijah bodo maše po oznanilnem razporedu. K procesiji povabljeni farani iz vse župnije, saj je ta procesija tudi zunanje znamenje naše povezanosti v evharističnem Jezusu.