V Pastoralni zvezi Dravograd je bilo v dneh od petka 16. 9. do četrtka 22. 9. čutiti zelo razgiban duhovni utrip. Celotna zveza župnij se je v tridnevnici (v petek 16. 9. – pri Sv. Križu, 17. 9. – v Šentjanžu in ponedeljek 19.9. v Dravogradu) duhovno pripravljala na prihod kipa Fatimske Marija Romarice v posamezne župnije in na posvetitev in izročitev naše župnije Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
V tridnevnici smo bili farani povabljeni v Marijino šolo in sicer prvi dan v šolo molitve, ko smo v darovani sv. maši premišljevali o tem, kako je Fatima v kateri se je pred skoraj sto leti prikazal angel miru in Mati Marija za tri fatimske pastirčke, Lucijo, Frančiška in Jacinto, ter po njih za ves svet postala šola molitve. Marija nas uči moliti, predvsem Rožni venec in prosi, da se v naše družine vrne družinska molitev.
Drugi dan tridnevnice smo stopili v Marijino šolo darovanja trpljenja in žrtev za odrešenje duš. Kako neverjetno je, da so Fatimski pastirčki- 7, 8, 10 letni otroci dojeli bistvo sporočila in so z velikim veseljem svoje trpljenje in odpovedi darovali za rešenje duš. Vsi smo deležni različnega trpljenja. Veliko križev nalaga človek sebi in drugim z grešnim življenjem. Angel miru in Mati Marija sta fatimske pastirčke naučila, kako z darovanjem naši križi dobijo odrešilno vrednost, saj se pridružijo Jezusovemu križu, na katerem nas je odrešil. V današnjem času smo mi poklicani, da darujemo svoje trpljenje in odpoved in tako Jezusu pomagamo reševati ljudi za srečno večnost.
Tretji dan tridnevnice smo bili v Marijini šoli utrjevanja vere v posmrtno življenje. Že na začetku sv. maše smo ugotovili, da je največja kriza današnjega človeka, da ne veruje v posmrtno življenje (žal tudi mnogi verni kristjani ne). Fatimski dogodki zelo nazorno govorijo o Bogu, nebeški Gospe, angelih in svetnikih ter o naši poklicanosti, da postanemo sveti in se jim pridružimo. Fatimski dogodki so takoj od začetka in vseskozi vodili k tesni povezanosti z Bogom in razodevanju dejstva nebes. Angel in nebeška Gospa sta pogled pastirčkov usmerila v večnost. Obe angelovi molitvi nas združujeta z Bogom. Že prva molitev je v tem pogledu zelo nazorna in poučna: »Moj Bog, verujem vate, molim te, upam vate in te ljubim nadvse.« Marija je pri prvem prikazanju pastirčkom razodela: »Sem iz nebes.« Zagotovila jim je, da bodo prišli v nebesa. Lucija je pozneje povedala: »Notranje veselje, ki sem ga tedaj občutila, je bilo nepopisno.« Tudi videnje pekla v prvem delu tretje skrivnosti je imelo ta namen, da nas usmeri v nebesa. Lucija je pojasnila: »To videnje je trajalo samo trenutek. Hvala naši dobri nebeški Materi, ki nas je vnaprej pripravila z obljubo, da nas bo pripeljala v nebesa [v prvem prikazanju]. Če ne bi bilo tako, mislim, da bi umrli od strahu in groze.« Tudi pobožnost do Marijinega brezmadežnega Srca hoče privesti ljudi v nebesa. Marija je v drugem delu skrivnosti rekla: »Videli ste pekel, kamor gredo duše ubogih grešnikov. Da bi jih rešil, hoče Bog na svetu vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca.« Brezmadežno Marijino Srce častimo predvsem s posvetitvijo (izročitvijo) in zadoščevanjem temu Srcu, kar je posebej naglašeno pri pobožnosti petih prvih sobot.
V svežem torkovem jutru 20. septembra je Fatimska Marija Romarica vstopila pri Sv. Mariji Magdaleni na Vratih v našo Pastoralno zvezo in župnijo Dravograd. Lepo število faranov jo je pričakalo in jo počastilo v slavilnem bogoslužju z župnikom Igorjem. Marija je prinesla v naše duše prvo sporočilo miru in upanja, sprejela naše prošnje in v srcih pustila globoke, nežne in ljubeče dotike.
Marija je nato poromala v župnije Pastoralne zveze ( Črneče, Libeliče, Šempeter in Šentjanž) in se v sredo21. septembra zvečer vrnila v našo župnijo Dravograd. Veliko število faranov jo je pričakalo na parkirišču pred farno cerkvijo. Zelo razveseljivo je bilo, da je med njimi bilo lepo število veroučencev s svojimi starši. S pesmijo Fatimske Marije in v procesiji smo Marijo ponesli v cerkev, kjer je zavzela njej pripravljen častni prostor pred daritvenim oltarjem. Tako lepa in veličastna je bila naša Gospa odeta v belino rož, objeta s simbolom odprtih rok in ožarjena z nežno svetlobo sveč. Kip Marije je pred nami zažarel kot živa podoba Matere Marije.
Veličastno, globoko duhovno bogoslužje, s petjem, slavljenjem, tišino, ki ga je skupaj s pevci in farani opravljal župnik Igor, ko smo se dotikali kipa Marije, je vse presunilo v dno duše, ganilo do solz. Mariji so najprej svoje prošnje izročili otroci in se je dotaknili, potem starši in ostali farani.
V slovesno darovani sv. maši na čast evangelista Sv. Mateja, ki je godoval, je v nagovoru g.župnik izpostavil Marijo kot okno upanja ( kar je tudi geslo Fatimske Marije Romarice). Tudi Slovenci smo Bogu zaprli vrata. Z Marijinim prihodom k nam se je tudi za Slovenijo na široko odprlo okno upanja. Skozi to okno po besedah papeža Benedikta XVI. kot romarji gledamo proti nebesom: »V Fatimi nas Devica Marija vse vabi, da gledamo na zemljo kot na kraj svojega romanja proti dokončni domovini, ki so nebesa. V resnici smo mi vsi romarji in potrebujemo Mater, da nas vodi.« Kakor je Božja Mati sorodnici Elizabeti prinesla Jezusa, ga prinaša tudi nam, našim župnijam, družinam, bolnikom, ostarelim in zapuščenim ter vsem trpečim. Z Jezusom pa prinaša njegovo usmiljeno ljubezen, pa tudi njegov klic k spreobrnjenju, veri, upanju in ljubezni ter molitvi.
Med sv. mašo smo farani skupaj z župnikom Igorjem s posvetilno molitvijo našo župnijo Dravograd izročili Marijinemu brezmadežnemu srcu. Tudi 10 farank se je s posvetilno molitvijo izročilo Marijinemu brezmadežnemu srcu. Marija je prenočila v župniji Dravograd, zato smo po končani sv. maši ostali v družbi z njo v občestveni molitvi Rožnega venca, do jutra pa v osebni molitvi še nekateri farani. Zjutraj smo Marijo počastili s hvalnicami, z darovano sv. mašo in že je sledilo slovo z odhodom v dekanijo Maribor. Slovo je bilo milo in orosilo se je oko zaradi premnogih milosti, ki smo jih bili deležni ob njeni navzočnosti in njenih globokih nežnih dotikih v globini duše v intimnem srečanju z njo.
Toliko vsega lepega in skrivnostnega se je zgodilo v teh dneh obiskanja Fatimske Marije Romarice, da so vse besede preborne, le tišina govori in v dušah je mir, nežnost, ljubezen in novo upanje.
Irma