Prošnji dnevi in praznik Gospodovega vnebohoda v župniji Dravograd- 15. – 18. maj

V župniji Dravograd smo tudi letos, kot je dolgoletna tradicija, obhajali prošnje dneve na podružnicah.

Prvi prošnji dan ( ponedeljek 15. maja ) smo obhajali na Viču v cerkvi sv. Lenarta. Obisk vernikov in tudi veroučencev prvoobhajancev je bil primeren.

S prošnjo procesijo z  molitvami Litanij vseh svetnikov okoli cerkve in sveto mašo, smo prosili Boga- Stvarnika za primerno vreme, za blagoslov rodovitnosti naših polj in vrtov in vsakega človeškega dela. V nagovoru je g. župnik Igor izpostavil pomen, da bi se vsi bolj zavedali, da vsa naša hrana ne prihaja iz trgovskih centrov, ampak jo morajo pridelati z Božjim blagoslovom naši kmetje na poljih in vrtovih. Zato moramo biti bolj spoštljivi do kmetov, ki pridelujejo hrano, bolj hvaležni in spoštljivi do hrane, ki nam je danes kar samoumevna.

Ob koncu sv. maše smo skupaj z veroučenci, s šmarničnim branjem in pesmijo, počastili našo nebeško mamo Marijo.

Priporočili in molili smo tudi k zavetniku kmetov sv. Izidorju in  k sv.  Zofiji, ki sta ta dan godovala. Med nami sta bili dve godovnici gospa Zofka in gospa Zofija, s katerima smo se kratko še poveselili na Mojčinem vrtu.

Za piko na i tega prazničnega večera pa je poskrbel sam Bog, ki je v posebni večerni svetlobi, čez celo nebo narisal prečudovito mavrico, kot znamenje zaveze, njegove ljubezni do nas in zagotovilo, da je ON vedno z nami in se nam ni treba nič bati, le verovati  moramo  vanj in  mu zaupati..

Drugi prošnji dan (torek 16. maja ) smo se verniki zbrali v cerkvi pri Sv.  Boštjanu.  Kljub dežju se nas je zbralo kar lepo število, skupaj z veroučenci. Deževalo je, zato je g, župnik Igor z veroučenci v sprevodu opravil prošnjo procesijo v cerkvi od oltarja do oltarja. Vsi skupaj smo sodelovali in goreče prosili Boga za primerno vreme in blagoslov letošnje letine.

  1. župnik Igor nam je predstavil svetnika Janeza Nepomuka ( katerega kip je tudi na oltarju v tej cerkvi in večina cerkvah ), ki je ta dan godoval in smo ga počastili ter se mu priporočali za dobro spoved, ker je zavetnik duhovnikov – spovednikov. Nebeško mamo Marijo smo počastili s šmarnično pobožnostjo.

Tretji prošnji dan ( sreda 17. maja ) smo obhajali pri podružnici Sv. Magdalene na Vratih. Majhna podružnična cerkev se je skupaj z veroučenci napolnila.

Lepa prošnja procesija s križem na čelu, molitvijo Litanij vseh svetnikov in prošnjami k njim za dobro letino in blagoslov vsakega človeškega dela, se je odvila do križa in nazaj do glavnega oltarja sv. Magdalene v cerkvi. V darovani sv. maši nas je g. župnik Igor zopet spomnil na zavetnika kmetov sv. Izidorja in velik pomen prošnjih procesij, ki smo jih tako smelo letos obhajali v naši župnij Dravograd.

Tudi pri sv. Magdaleni smo  s šmarnično pobožnostjo počastili našo nebeško mamo Marijo.

Vse tri prošnje dneve so z lepimi pesmimi bogatile naše cerkvene pevke, otroci- veroučenci so bili udeleženi vse tri dni in skupaj smo obhajali šmarnično pobožnost. V četrtek 18. maja  smo v župnijski cerkvi Janeza Evangelista, s praznično  sv. mašo slovesno obhajali praznik Gospodovega vnebohoda. Večerne sv. maše se je udeležilo lepo število vernikov, skupaj z veroučenci- šmarničarji, prvoobhajanci in našimi mladimi.

Praznik Gospodovega vnebohoda obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).[1]

Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.[2]Pomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri.

                                                                                                                ( povzeto po Katoliška cerkev)

Župnik Igor nas je o razumevanju Gospodovega vnebohoda in pomenu njegovega odhoda k Očetu za nas, poučil z zgodbo o dveh menihih, ki sta po branju starodavnih knjig slišala, da na zemlji obstaja kraj, kjer se nebo stika z zemljo. Meniha sta šla ta kraj iskat. Po velikih naporih, ki sta jih vložila in sta prehodila ves svet, sta res prišla do  vrat na katerih je pisalo: TU JE KRAJ, KJER SE STIKATA NEBO IN ZEMLJA. Odprla sta ta vrata in presenečena sta  ugotovila, da je ta kraj njuna, domača meniška celica, kjer se nebo stika z zemljo, ko v poslušnosti Sv. Duhu izvršujeta  svojo molitev in delo.

Tako velja tudi za vsakega izmed nas, da  se naj bi v svojih življenjskih nalogah in poslanstvu, po vzgledu Jezusa, ki je na zemlji do konca izpolnil svoje poslanstvo po Očetovi volj in potem odšel v nebo, tudi mi popolnoma izročili v roke Bogu, da bomo svoje vsakodnevne  naloge  izvrševali v ljubezni in poslušnosti, kakor  nam govori Sv. Duh. Tako bomo vedno našli kraj kjer se nebo in zemlja stikata in v svoji duši bomo mirni in srečni. Jezus pa je zmeraj z nami, odšel je samo zato, da nam prostor pripravi, da bomo tudi mi tam kjer je On, v Očetovi slavi.

Irma Kladnik