Za nami so trije prošnji dnevi, ki smo jih v tem tako imenovanem »križevem tednu » obhajali v naših župnijah in podružnicah Pastoralne zveze župnij Dravograd, pred praznikom Gospodovega Vnebohoda. Obhajali smo jih s prošnjimi procesijami, s katerimi smo se za dobro letino obračali na Boga, Gospodarja vsega stvarstva.
V župniji Dravograd smo prošnje dneve opravili pri podružničnih cerkvah Sv. Boštjana, sv. Lenarta na Viču in v farni cerkvi Sv. Janeza evangelista v Dravogradu. Poleg ostalih faranov so se jih udeležili tudi letošnji prvoobhajanci in njihovi starši. Vse tri dni so potekale lepo doživete in duhovno bogate slovesnosti, saj so bile združene s prošnjo procesijo, sveto mašo, petjem in ob koncu tudi šmarnična pobožnost za otroke.
Tako smo vse tri dni ob začetku mašne daritve šli v procesiji okoli cerkve in z litanijami vseh svetnikov prosili Boga za blagoslov polj in vsega našega dela. V nagovorih pri sv. mašah je g. župnik Igor izpostavil kako smo mi danes z našim načinom življenja oddaljeni od zavedanja, da je še vedno Bog tisti, ki daje blagoslov rodovitnosti polj, pravo vreme, odvrača naravne nesreče in daje sadove našega dela. Škoda je, da sodobni človek več ne dojema, da hrana ne nastaja v trgovskih centrih od katerih smo v svoji oskrbi v celoti odvisni. Nič ni delo človeka, ki seje seme v zemljo, če ne bi bil tu Stvarnik, ki na skrivnosten način pomnožuje krompir v zemlji, daje rast posejanemu semenu, da obrodi sad. Zato se moramo Bogu še vedno zahvaljevati in ga prositi za blagoslov in, da nam bi dal zavedanje tega in vero vanj, da je Bog gospodar Stvarstva.
V Dravogradu smo prošnji dan in praznik Marije Pomočnice kristjanov, ki ga obhajamo 24. maja, lepo povezali v sv. maši, ko nam je g. župnik Igor razložil začetek in pomen tega praznika:
»K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.
Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala. Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov.Naša najbolj poznana podoba Marije Pomočnice je v stranski kapeli bazilike na Brezjah, h kateri se vsi zatekamo po pomoč. ( vir katoliška cerkev).
Škoda, da je bilo pri teh prošnjih dnevih udeleženih bolj malo faranov, vendar so bili tu prvoobhajanci – otroci, ki so prvič doživeli te bogoslužne slovesnosti in zato jih še posebej v molitvi izročimo Jezusu, da bo to ostalo v njihovih srcih.
zapisala Irma
