V grščini se Jurij imenuje Georgius in pomeni tistega, ki orje zemljo, je torej orač. Oranje je bilo od nekdaj pomembno
opravilo. Oralo je bilo moško orodje, ki se ga ženska ni smela dotakniti. Sinu je bilo v čast in veselje, ko ga je oče učil orati. Ko so konec 19. st. pri nas na veliko slovenili imena, je Jurij postal Oroslav. To ime je privzelo kar nekaj znanih Slovencev tistega časa. Sicer pa je Jurij eden najbolj priljubljenih svetnikov. Kdo bi ga ne občudoval, viteza na konju, ki s sulico prebode zmaja ter reši mesto strašnega krvnega davka?! Postal je zaščitnik vitezov, potem tudi ruskih, angleških in nemških vladarjev, pri nas pa mesta Ljubljana. Za svojega zavetnika so ga izbrali skavti.
Njegovo ime je bilo in je še med najbolj razširjenimi po vsem krščanskem svetu. George je bil Washington, ustanovitelj ZDA; Jurij je bil Gagarin, prvi kozmonavt, ki je obkrožil Zemljo; Jorge (Jurij) je tudi krstno ime papeža Frančiška, Jurij Kozjak je naslov priljubljene slovenske povesti. Na žalost pa moramo ugotoviti, da takega Jurija z zmajem najbrž nikoli ni bilo. Gre v glavnem za legendarno osebnost, ki se je vtihotapila v cerkveni martirologij. Nobenega dvoma pa ni, da je neki Jurij, rimski vojak, živel konec 3. stol. v Kapadokiji in umrl mučeniške smrti.
Vsako leto znova se veselimo njegovega godu, saj je tedaj konec neplodnega obdobja in kmetje spet zaorjejo zemljo.
