” Treska in hudega vremena!””Reši nas,o Gospod!” Na to prošnjo smo morda med procesijami že skoraj pozabili, ko smo prve dni avgusta kruto spoznali, da je tudi danes še kako aktualna. Zato je bila ta prošnja na dan Marijinega Vnebovzetja pred Marijino kapelico pri Sv.Križu med vsemi berili in pesmimi zagotovo izrečena zares iskreno. Najstarejši Marijin praznik smo letos pričeli z mašo, ki sta jo darovala črneški župnik Franček Kraner in Igor Glasenčnik, župnik moderator naše pastoralne zveze. Slednji je v pridigi dejal, da je Marijino vnebovzetje v nebesa s telesom in dušo za vse nas trdno znamenje posmrtnega življenja in s tem neminljive sreče, po kateri hrepeni vsako človeško srce. Seveda mnogi v to ne verujejo. Tako je v nekem obdobju svojega življenja ateistični eksistencialist Jean Paule Sartre trdil, da smo vrženi v svet in da naše življenje nima nobenega smisla. Da nismo rojeni za smrt, ampak za večno življenje in neminljivo srečo, bi mu oporekal božji služabnik Anton Strle. Marija pa je vedno naša priprošnjica pri Bogu, zato se tudi danes po njeni zaslugi dogajajo čudeži. Tako smo slišali ganljivo zgodbo slavnega ameriškega kirurga Daniela O’Connorja, ki je bil v mladosti deležen krščanske vzgoje, vendar je kasneje vero izgubil. Odslej je popolnoma zaupal le v znanost in svoje znanje. Pa vendar se mu je vera v PRESEŽNO vrnila, ko med operacijo kljub svojemu znanju in slovesu ni znal rešiti življenja svoje matere, ki je ves čas prosila Marijo za njegovo spreobrnenje.
Po obhajilu smo znova obnovili posvetilno molitev slovenskega naroda k Materi Božji, da bi se ji zahvalili in prosili za pomoč in varstvo. Še posebej to potrebujemo danes, ko so nekateri na našem koroškem koncu Slovenije ostali brez strehe nad glavo. Slovesnosti so dodali pomemben pečat skrbno in zares lepo okrašena bogoslužni prostor in kapelica ter petje našega župnijskega zbora pod vodstvom Marje Goljat in orglska spremljava Anje Roger. Svoje pa je tudi dodalo tako zaželjeno lepo in sončno vreme.
Franci Kotnik
