Pestro in živahno dogajanje v tednu Karitas in pred prvo adventno nedeljo se je dogajalo tudi v župniji Šentjanž in Sv.Peter. V tednu Karitas so veroučenci pri veroučnih urah spoznavali delo organizacije Karitas. Ugotovili smo, da veliko ljudi potrebuje našo pomoč in da lahko tudi mi pomagamo, pa čeprav z majhnimi dejanji, včasih samo z nasmehom ali lepim pozdravom. Letošnje geslo je bilo » v objemu dobrote«. V takšnem duhu je potekalo tudi veroučno srečanje v Šentjanžu, kjer so nas obiskale prostovoljke Karitasa. Skupaj smo spletli mrežo prijateljstva in se tako povezali v eno veliko družino Karitas. Razmišljali smo o različnih načinih pomoči in stiskah ljudi. Otroci so posebej radi prisluhnili pripovedi, kako je sv. Miklavž s svojim spremstvom obiskal in obdaril sodelavke Karitasa, ko so bile v njihovih letih. Le kakšen oreh ali suho sadje, pa so bili takrat otroci zadovoljni. Smo se kar zamislili nad tem, kakšne pa so danes naše želje. Ob koncu srečanja smo bili še pogoščeni s pecivom in sokom, saj prostovoljke Karitas res skrbijo za dobroto. Hvaležni smo za vso njihovo delo, pomoč in skrb ter ure in ure prostovoljnega darovanja v vseh župnijah naše Pastoralne zveze.
Delavnica adventnih venčkov v Šentjanžu in Šempetru
Na adventnem vencu 1. sveča že gori, vabi nas k molitvi, vero nam krepi…Tako pravi ena izmed pesmi, ki nas vabi, da se v adventu malo umirimo in si vzamemo več časa za bližnjega in Boga. Pred prvo adventno nedeljo smo v Šempetru in Šentjanžu pripravili za veroučence in njihove starše delavnico adventnih venčkov. Tokrat je bila delavnica prvič tudi v Šempetru. V lepem, domačem vzdušju smo kot ena velika družina bili zbrani okrog mize v toplem župnišču. Najprej smo razmišljali o simboliki in pomenu adventnega venca, nato pa smo na veselje otrok končno pričeli z delom. Ga. Bernarda nas je poučila, kako splesti iz zelenja lep venček, nato pa smo že lahko venček okrasili s svečami in mnogimi lepimi naravnimi okraski. Na prvo adventno nedeljo pa smo ga prinesli k maši k blagoslovu.
V Šentjanžu se je zbralo okrog 30 otrok skupaj s starši. Vzdušje je bilo prijetno in živahno. Lepo je bilo videti, da so otroci in starši med seboj lepo sodelovali. Venčki so počasi nastajali, eni iz vejic smreke, drugi iz vejic jelke, spet tretji iz ciprese in nekateri tudi iz maha. Sledila je še okrasitev, kar so z navdušenjem večinoma prevzeli otroci. Naše venčke smo odnesli v cerkev, kjer jih je g. Igor na začetku sv. maše tudi blagoslovil. Med mašo smo bili s strani g. Igorja lepo nagovorjeni, da lahko tudi mi širimo dobroto in ljubezen. S spodbudami in veseljem v srcu smo naše adventne vence ponesli na svoje domove. Želimo si, da adventni venček ne bo le okras na naših mizah, ampak nas bo v tem adventu med seboj povezoval, nas vabil k molitvi in družinskemu pogovoru, za katerega včasih kar zmanjka časa. Potrudimo se, da v naših domovih vsaj za nekaj trenutkov ugasnemo televizijo, računalnik in telefon, se zberemo ob adventnem vencu, skupaj preberemo zgodbo iz adventnega koledarja in z molitvijo v srcu pripravimo prostor Detetu, ki želi vstopiti v naše družine.
K.E.
