Nedelja 16.april- Velika noč je, naš največji Krščanski praznik, ko slavimo Gospodovo vstajenje ( zmago Življenja nad smrtjo). Nekaj čisto posebnega je čutiti po naših župnijah PZD, saj so se že v ranih jutranjih urah začele vstajenske procesije s slovesnimi vstajenskimi sv. mašami.
Tako je bilo to sveto jutro tudi v Dravogradu, kjer nas je ob prihodu pred cerkvijo najprej z veselimi melodijami pozdravila godba na pihala Ojstrica. Nekateri so postali in prisluhnili, drugi smo z upanjem in veseljem v duši pohiteli v cerkev h Božjemu grobu, da poiščemo Jezusa. Ob grobu smo našli kipec vstalega Kristusa in naše oči so se zazrle v Najsvetejše.
Velikonočno slovesnost je začel g.župnik Igor pri Božjem grobu, ko je s kadilom pokadil prazen grob in z Najsvetejšim v rokah trikrat zapel veselo Alelujo. Ključar je vzel v naročje kipec vstalega Kristusa, pevci so zapeli vstajensko pesem in že se je začela odvijati slovesna procesija okoli cerkve.
To jutro je prišlo k sv. maši poleg rednih nedeljnikov tudi veliko dravograjskih velikonočnih kristjanov. Ene je gotovo pripeljalo trdno upanje in vera v Kristusa….druge morda le drobna, še tleča iskrica na dnu duše že skoraj pozabljene vere v Jezusa Kristusa…jih je pripeljalo upanje, da s smrtjo le ni vsega konec…? .Vse pa gotovo iskanje tistega skritega, v duši slutenega, da Življenje mora biti več kot le samo to kar živimo zdaj in tukaj in, da je nekje Nekdo, ki nam to zagotavlja in je sam to izpričal.
Procesija se je odvila v cerkev, kjer se je s pokaditvijo daritvenega oltarja začela sv. maša. Božja beseda in evangelij po Janezu sta z opisom prvega vstajenskega jutra, ki so ga doživeli Marija Magdalena in apostola Peter in Janez ob praznem Jezusovem grobu in njihovem spoznanju, da je Jezus vstal in to s telesom in dušo, počasi pronicala tudi v naše duše, da bi nam odprla novo gotovost v našem upanju in veri, da bomo tudi mi skupaj s Kristusom vstali in se prerodili za novo življenje.
Dotaknil se nas je nagovor- velikonočno voščilo našega g. župnika Igorja, ki je tako nazorno povedal, da naj vsak na svoje preteklo življenje, ki se morda ni iztekalo tako kot bi si želel, ne gleda kot na svoj neuspeh, ampak ga naj položi v Vstalega Kristusa in v Njem prerojen gre naprej in uresniči nove možnosti, ki se bodo zanj odpirale na poti življenja. Še posebej je globoko seglo voščilo za čas, ki naj si ga vsak vzame najprej za Boga in Bog bo dal čas za nove možnosti življenja.
Hvaležnost in oživljena iskra vere je vstala v srcih ob molitvi očenaša in, ko smo si podali roke in si iskreno zaželeli mir. Ob prejemu Jeusa v sv. Evharistiji, se je na obrazih razlil nasmeh, hvaležnost za novo gotovost Življenja.
Še dar za potrebe cerkve v procesiji okoli oltarja in osebno voščilo g. župnika Igorja in že smo pohiteli domov k družinski mizi, da vsi skupaj kot družina zaužijemo žegen.
I.K.