Velikonočna vigilija je za mnoge kristjane najlepši obred v celotnem letu. Malo daljši, a veličasten. Kako tudi ne, saj je bogoslužje polno simbolike, ki vernika enostavno mora prevzeti. To je bilo videti tudi na nasmejanih obrazih, ki so se zbirali pred cerkvijo. Zavedanje, da je Kristus resnično bil obujen od mrtvih, je neprecenljivo, je dar. Vera je dar. Dragoceni dar.
Še v petek se je svet ovil v žalost. Kristus je bil strašno ubit. A ravno Njegova smrt je mogla prinesti življenje. In na koncu so mladi že prepevali pesem “Luč si za svet”, s katero so že kazali na Upanje. Sobotna noč že prinaša to veselje v vsej polnosti. Že vzklikamo “Aleluja”, zvonovi že mogočno zvonijo, orgle so z vsemi registri že zaigrale slovesno “Slavo”.
Najprej slavljenje Luči, ki je simbol Kristusa, ki je Luč. In vsak vernik je poklican, da povabi Kristusa v svoje življenje. Dobesedno z besedami: “Jezus pridi, pridi v moje srce, bodi Vodnik mojega življenja. Tebi želim zaupati in Ti slediti.” Sliši se enostavno, a ni, ko se moraš za to odločiti, to izreči. V evangeliju slišimo, kako je v tej veri Magdalena tekla OD groba, polna vere in upanja, potem, ko je videla prazen grob in “dva moža v sijočih oblačilih”, da bi novico čim prej sporočila apostolom. A ti “ji niso verjeli,” beremo. Možje, ki so 3 leta preživeli z Jezusom, videli vse čudeže, tudi 3 obuditve od mrtvih, od šoka niso mogli verjeti. Niso še doumeli. Niso še zares sprejeli Jezusa v svoje srce. Enako je z nami, smo slišali. Ko zares sprejmemo Jezusa, bo ta lahko začel delati čudeže v naših življenjih. Ali pa jih že dela, a mi temu pravimo “naključje”?
Še enega simbolnega trenutka bi se dotaknili. Duhovnik ob obnovi krstnih zaobljub potopi velikonočno svečo (simbol Kristusa) v pripravljeno vodo in voda se s tem blagoslovi. Vsak blagoslov daje življenje, daje rodovitnost. Kristus blagoslovi vodo, s katero se potem pokropi vernike, svojo Cerkev. Kristus torej daje rodovitnost svoji Cerkvi, nam, vernikom. Zato lažje razumemo Jezusovo naročilo: “Pojdite po vsem svetu in tudi vi tako delajte”. In tudi danes nas je duhovnik vzpodbujal, da spregovorimo tistim o Jezusu, ki Ga še ne poznajo. Jezus nas, ki razumemo vabi, blagoslavljam vas, dajem vam moč, da bi bili rodovitni.
Na koncu zahvala vsem, ki so sooblikovali to sobotno slovesnost. Pevcem, ministrantom, bralcem, delivcem, ključarju, krasilkam in duhovnikoma, ki sta z zadnjimi močmi glasilk prepevala slovesno “Alelujo”. Naj bo resnično blagoslovljeno to pričevanje!
Marko