Marsikdo od nas je svoje prve najpomembnejše korake na poti vere naredil ravno na duhovnih vajah. Zdaj pa nas Gospod kliče, da tudi mi pomagamo drugim, da z nami zakorakajo na to pot. Kam smo zakorakali tokrat?
V petek , 16. 10., smo se odpravili proti Homcu, ki je za nas animatorje že skoraj drugi dom. Trenutna strmina do “naše hiške” nas ni ustavila, pravzaprav je bila ta prehojena pot zanimiv in lep začetek vikenda, ki smo ga pripravili za veroučence 8. razreda.
Vsak s svojega konca smo se zopet zbrali na kupu, odvrgli skrbi, predali naše delo v Njegove roke in zaštartali še en vikend poln milosti in drobnih čudežev.
Z veroučenci smo spoznavali različne teme. Govorili smo o tem, kako lahko opažamo Božje delovanje v naših življenjih, kako nas Bog pozna in nagovarja skozi navidezna »naključja«. Spoznali smo, da nam Bog obljublja, da je vedno z nami, da nas drži, kadar padamo in da tega ne bi pozabili, smo si zavozlali vozle. Slišali smo veliko zanimivega o Medžugorju, o doživljanjih tega milostnega kraja in se naučili, kako se moli rožni venec. Razvozlati smo poskušali skrivnost našega Troedinega Boga, ki je eden, a vendar v treh osebah – kot triperesna deteljica. Spoznali smo, da je Sveti Duh naš učitelj in tolažnik, da nam daje mnoge darove in o tem napisali pesmi, ki so bile res res neverjetne. Slišali smo tudi nekaj o tem, da naša srca hrepenijo po Bogu in da Bog ni samo za posebne priložnosti, da ni nekje daleč od nas, ampak da nam je blizu in nas spremlja v vsakdanjem življenju. Govorili pa smo tudi o tem, kako moliti s srcem, kako razmišljati o tem, kar molimo in spoznali, kako lepa je v resnici molitev Oče naš.
Poleg vsega tega smo se zelo zabavali ob raznih igrah, se iz srca nasmejali ob kravah in kamelah, veliko peli in se podali na sprehod z zanimivimi izzivi. Svoja srca smo očistili pri sveti spovedi in res smo hvaležni vsem duhovnikom, ki so bili ob tej priložnosti z nami. Posebej so nas nagovarjale večerne molitve, kjer je bilo res čutiti Božjo prisotnost. Vse skupaj smo v nedeljo okronali s sveto mašo, h kateri je vsak odšel s svojimi darovi in nameni.
Hvaležni smo za še en čudovit vikend, za vse očem nevidne premike srca, za vse starše, ki ste nam zaupali svoje otroke, za vse soanimatorje, tako tiste že bolj izkušene, kot tiste, ki so pred kratkim, a izredno pogumno stopili na pot animatorstva. Kako pa so svoj prvi duhovni vikend v novi vlogi doživeli oni?
“Duhovni vikend mi je bil res zelo lep in sem se na njem počutil super. Zelo sem bil vesel in počaščen, da sem lahko bil animator tem otrokom in jim pomagal spoznavati vero in Boga. Ob tem sem tudi sam veliko doživel in se naučil. S sabo bom odnesel vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj doživeli, pa tudi vse stvari, ki so me jih naučili otroci. Spoznal sem, da se lahko tudi sam veliko naučim od njih in da mi je v veselje biti del takšne skupnosti. Hvaležen sem za vse, kar sem doživel!” (Maks)
