Pretekla sobota je bil za mlade Korošče res poseben dan. Zakaj? Na Prevaljah smo se srečali mladi kristjani z vseeeh koncev Koroške. Vodilo nas je geslo “Zaneto je ojgn!” Zakaj takšno geslo? Kaj smo počeli? Beri naprej … 😉
Na začetku smo prebili led z raznimi igrami in izzivi, da smo se sprostili in se malo spoznali med sabo. Ampak težko je bilo spoznati vse, bilo nas je namreč več kot 100!
Srečanje smo nato začeli pri našem izviru – zbrali smo se okrog oltarja pri sveti maši. Z nami je bilo kar 7 duhovnikov, med njimi tudi naša gospod Igor in gospod Franček, ki smo ju bili še posebej veseli.
V berilu smo slišali, da ima telo več delov, ki opravljajo vsak svojo nalogo in da je prav vsak del pomemben. Tako smo tudi mi del iste Cerkve in vsak od nas ima svoje poslanstvo in prav vsak je nepogrešljiv. Vsak prispeva nekaj svojega, svoj talent, ki ga nihče ne more nadomestiti.
Pri povzdigovanju me je pogled proti oltarju ganil. Brez njih, ki so stali pred nami na drugi strani oltarja, nas danes ne bi bilo tukaj. Preko njihovih besed in preko njihovih rok Gospod vstopa v naša življenja. Ganila me je njihova prisotnost, tiha podpora, ki ne išče pozornosti. Njihova navzočnost, ki ni del obveznosti. Vsak s svojega konca, a obenem skupnost, ki povezuje tudi nas. Res sem hvaležna, da so bili z nami.
Sledile so delavnice, kjer smo se pogovarjali o različnih temah. O animatorstvu, teologiji telesa in pomoči v misijonih. Govorili smo o tem, kako zagovarjati vsako življenje, kako odgovarjati na pogosta vprašanja o katoliški veri in si ob prigrizku podelili svoja mnenja, kot je značilno za Alfo.
Sledila je večerja z vrhunsko sladico in nekaj prostega časa za druženje, klepet, smeh s prijatelji in ustvarjanje novih poznanstev.
Za zaključek smo v hvaležnosti za današnji dan spet stopili v cerkev. Čudovita glasba je napolnila prostor in nas spodbudila, da se umirimo in Boga slavimo s pesmijo. Lahko si je bilo predstavljati, kako žarki iz Najsvetejšega sijejo na nas. Kako nas Gospodova svetloba objema, v nas prižiga plamen in nas povezuje v eno skupnost. Slavljenje je bilo fantastično – hvala vsem, ki ste ga soustvarjali!
Na koncu smo se zbrali v krogu in na dvorišču skupaj prižgali ogenj – kot opomin na to, da je na današnjem srečanju Gospod zanetil ogenj v naših srcih. In nam pokazal, kako velika je naša skupnost, ko se zavemo, da sega tudi onkraj meja našega kraja.
Ostaja mi misel na Kristusovo Cerkev. Na celoto, ki potrebuje vsak svoj najmanjši košček. Misel na talente, ki so se združili in ustvarili nekaj posebnega. Prav vsak je imel in ima svojo vlogo. Nihče ni manjvreden ali nepomemben. Povezuje nas nevidni micelij, tudi tja na drug konec sveta. V vseh gori isti ogenj. Kristusov. Hvala vam.
Zanetu je ojgn! Tut v tvojem srcu. Ohrani ga in deli naprej!
Š
