December je čas, ko je treba postaviti jaslice

Najprej izberite prostor. In ta izbira nikakor ni nepomembna!
Želite Božjega Sina, Njegovo družino in Njegove prve obiskovalce stisniti v kak kot
ali jim boste odkazali častno mesto za mizo?
Jih boste odpravili na pragu ali jih boste spustili naprej v dnevno sobo? V spalnico? K otrokom?

Iz otroštva se spomnim, kako smo nekoč kavč iz dnevne sobe pospravili v garažo in na njegovo mesto postavili jaslice.
Si predstavljate?! Ves božični čas brez mehkega udobja pred televizorjem??!

In ko izbirate prostor za jaslice, se morate zavedati, da ne gre za prostor v vaših domovanjih,
temveč za prostor v vašem srcu!
Ne gre za predsobe, spalnice in dnevne sobe, kjer preživljate svoje dneve in noči,
temveč za kamrice vašega srca, kjer živite svoje življenje!
Ne gre za mizo, kjer nahranite svoje telo, temveč za mizo, kjer Gost postane Gostitelj!
Tudi tu bi bilo verjetno treba kakšen kavč … kakšno razvado …
kakšen greh … pospraviti v garažo in napraviti prostor za Boga.

Ko bo prostor izbran, pripravite mah. Mah … To je vaše bistvo.Vaša duša. Tisto, kar je v vas najbolj mehkega …
zimzelenega …, kar preživi tudi pod debelo ledeno odejo … Nabirate ga lahko vse življenje … vse leto …
A najbolj voljan se je ločiti od kamnite podlage prav v adventu … v pričakovanju …

Po tem mahu razporedite korenine, ob katerih se spotikate … Kamne, ob katerih ste se spotaknili … Kamne spotike …

Nato so na vrsti figurice. Najprej čreda, katere del ste tudi sami …
Tu so vaši sorodniki. Vaši bližnji.
In oddaljeni. Ovce: črne, bele, progaste in marogaste, koštruni in ovni …Tudi kakšen kozel se najde. Ali koza.

K njim postavite pastirje. Prve Ijudi, ki so smeli videti in pozdraviti novorojenega Kralja.
To so vaši pastirji. Vaši voditelji. Vaši duhovniki. Kakršnikoli že so … Čisti in umazani …
Skrbni in malo manj skrbni … Sveti in malo manj sveti … Vaši pastirji …
Nekateri med njimi so v preteklem letu preživljali zanimive
preizkušnje … Težke … In smešne … Potrebne … In nepotrebne …

Potem je na vrsti hlevček … Štala … vsekakor … To je vaš
vsakdan. Lahko je lep. Lahko podrt. Trden. Majav.
Zakrpan. Prepišen. Topel. Svetal. Ali pa zapuščen. Votlina, morda …

V ta hlevček postavite oslička in voliča. Vaše delo in vaše molitve.
Vaš napor … s katerim vlečete naprej ta svet …
In vaš mir … v ‘prežvekovanju’ tega sveta … in večnosti …

In ko se približa ura bosta vstopila Jožef in Marija
še seno … ali slamo … samo, da ne bo prazna … in nanjo položite
Najsvetejše … Najsvetejšega …

In pustite, da vas Otrok blagoslovi ….

Gregor Čušin

Comments are closed.