V teh dneh sem skrbno prebral skavtsko glasilo Panter, ki so ga na dom prinesli naši skavti. Tudi sam sem 12 let dihal z njimi. Na koncu sem na zadnji strani prebral tudi zahvale in zaprl glasilo. Zahvale pač morajo biti … Še enkrat sem ga preletel. Moja prva misel je bila, da bi se morali mi in vsi tam našteti zahvaljevati tem mladim in ne obratno.
Z veroučno skupino smo se udeležili duhovnega vikenda na Homcu. Veliko smo se zabavali. Razdelili smo se v skupine in se pogovarjali o našem odnosu z Jezusom. Pred vsako stvarjo smo najprej molili. V soboto smo bili pri spovedi in smo se očistili grehov. Vsi smo se počutili veliko bolje. Imeli smo tudi družabni večer, kjer smo se igrali in se veliko smejali. Animatorji so bili zelo prijazni in zanimivi.
Ta duhovni vikend na Homcu je bil moj prvi. V meni bo pustil velik vtis, saj še nikoli nisem bil tako povezan z Bogom. Šli smo k spovedi in ta je bila prva, po kateri sem se počutil zelo dobro. Počutil sem se očiščeno in odpuščeno in še nikoli prej se nisem zavedal, kako dober občutek je to.
Za nami je rojstvo Odrešenika. Njega, ki nas ima tako rad! Ko se počutimo zapuščene, zavržene, ko nam Bog ni blizu, se Njegov sin, On sam, za nas rodi v hlevu. Prepustimo se, predajmo.
»Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.« (Mt 6,34)
Od 28. do 30. decembra smo z nekaterimi animatorji svoj počitniški čas preživeli v Kančevcih. Bivali smo v Domu duhovnosti, kjer so nas prijazno sprejeli bratje kapucini. Bili smo v prečudovitem kraju, s še bolj čudovitimi ljudmi. Svoj čas smo preživeli z “lučkami”. Tako v mednarodnem gibanju Vera in luč imenujejo ljudi z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju.
“Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto, daj nam svoje odrešenje.”
Preljubi moj Oče,
rada obožujem stvari. V tem lahko gledam dobroto, ki mi jo daješ. Obožujem toplino, molitev, vse letne čase, obožujem pogovore s pravimi ljudmi, naravo in plamen sveče, ki gori ob meni. Obožujem še ogromno stvari, ampak vsem je skupno eno. V vsem tem lahko vidim Tebe, moj Gospod. In hitro ugotavljam, da Te moje srce v bistvu zares obožuje. V meni si vžgal tisto najmanjšo iskro. Zdaj se širi in gori zate. Preberi več
Sreča sem. Ta stavek mi na obraz nariše nasmeh. Obožujem, ko se smejim, saj takrat sem brezskrbna. Takrat se prepustim Njemu in Mu enostavno zaupam. Ne razmišljam. Takrat sem svobodna, moje misli me ne zatirajo. Takrat dobim krila in super ščit. Nihče mi ne more nič.
Dragi otroci! (25. december 2020)
Prinašam vam malega Jezusa, ki vam prinaša mir. Njega, ki je preteklost, sedanjost in prihodnost vašega življenja. Otročiči, ne dopustite, da ugasne vaša vera in upanje v boljšo prihodnost, ker ste izbrani, da boste v vsaki priložnosti pričevalci upanja. Zato sem tukaj z Jezusom, da vas blagoslovi s svojim mirom.
Hvala vam, ker se odzvali mojemu klicu!
Bliža se Božič. Bliža se Tvoje rojstvo. Tako kot takrat, pred 2000 leti, tako tudi danes prihajaš. Potihoma, skrivnostno. V naše ‘štalce’, nepripravljene, razmetane. A prihajaš. Malo nežno dete, ki bo zasijalo v srcu vsakega, ki si bo upal prositi, ki si bo upal dovoliti, ki bo dovolj pogumen, da prepusti krmilo svoje ladje Njemu, ki ga pošilja. Da bi v naša srca prinesel mir, veselje in ljubezen.
Radi bi ti približali božično zgodbo. Njegovo rojstvo, odrešenje in ljubezen preko našega doživljanja adventa. Ker vsi plujemo svojo ladjo, ladjo, ki se še uči pluti. Uči ljubiti in iskati.
V nedeljo 4. decembra 2022 je bilo izvedeno drugo srečanje družin, kjer smo starši ob prijetnem klepetu in druženju imeli priložnost seznanit o doživljanju katehetske vzgoje pri naših otrocih. Preberi več
Igor Glasenčnik, župnik v Dravogradu in moderator pastoralnega centra
Franček Kraner, župnik sodelavec
Ta stran uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate, da lahko piškotke uporabljamo za delovanje strani in statistiko obiska. Več o tem