Z veseljem sporočamo, da bomo v svoji sredi gostili spoštovanega in priznanega slovenskega dramskega igralca, Gregorja Čušina. Prisluhnili bomo eni od njegovih monodram, ki sežejo do srca. Primerno za vse od 8 razreda dalje in vsaj do 99. leta :). Iskreno vabljeni! Vstopnine ni, zaželen pa je prostovoljni dar pri izhodu iz cerkve.
Za nami so že trije uspešni in lepi Nedeljski družinski dopoldnevi (NDD). Radi bi se zahvalili za vse lepe odzive in tudi vse predloge. O vseh dogodkih si lahko preberete na spletni strani jagnje.si.
Tretja nedelja v mesecu marcu sovpada s praznikom svetega Jožefa, ki je zavetnik in varuh družin. Vstopamo tudi v teden, ki ga bo Cerkev posvetila družinam. Skratka teden, ko verno občestvo še posebej moli za družine – tudi vaša bo v mnogih srcih in molitvah. Srečamo se v nedeljo, 19. marca (več na letaku). Otroke prevzamejo animatorji, starši pa se dobimo v zimski kapeli na toplem čaju in skromnem prigrizku.
NDD bo tokrat zadnjič v tem veroučnem letu in zato smo se odločili, da tokrat ponudimo organizirano skromno kosilo. Vendar potrebujemo število prijavljenih. Prosimo, da se prijavite čim prej, ker moramo gospodinjam v sredo javiti število kosil. Za dogodek lahko oddate prostovoljni prispevek pri mašni nabirki ali kako drugače.
Ponovno smo zakorakali v svet 14. letnikov, ki globoko iščejo, spoznavajo in si ustvarjajo svoj svet. V tem svetu skušamo vžgati iskrico želje in vzpodbuditi potrebo po odnosu z Njim. Ali nam je že uspelo ali ne, ali nam še bo, ali ne, ve samo On, ki daje vsakemu, kolikor kdo želi. In ravno ta ideja ‘moram!’ nas odvrača od Njega, saj se lahko zgodi samo, če si zakoreninimo idejo ‘želim’! Odnosa z Njim namreč! In ravno tukaj so nas nagovarjale duhovne vaje in seveda animatorji, ki črpajo in dajejo iz odnosa z Njim.
V nedeljo 12. 2., smo se že tretjič zbrali na nedeljskem družinskem dopoldnevu. Animatorji smo se z otroki zbrali v krogu pred cerkvijo, starši pa so odšli na svojo katehezo in pogovor.
V teh dneh sem skrbno prebral skavtsko glasilo Panter, ki so ga na dom prinesli naši skavti. Tudi sam sem 12 let dihal z njimi. Na koncu sem na zadnji strani prebral tudi zahvale in zaprl glasilo. Zahvale pač morajo biti … Še enkrat sem ga preletel. Moja prva misel je bila, da bi se morali mi in vsi tam našteti zahvaljevati tem mladim in ne obratno.
Z veroučno skupino smo se udeležili duhovnega vikenda na Homcu. Veliko smo se zabavali. Razdelili smo se v skupine in se pogovarjali o našem odnosu z Jezusom. Pred vsako stvarjo smo najprej molili. V soboto smo bili pri spovedi in smo se očistili grehov. Vsi smo se počutili veliko bolje. Imeli smo tudi družabni večer, kjer smo se igrali in se veliko smejali. Animatorji so bili zelo prijazni in zanimivi.
Ta duhovni vikend na Homcu je bil moj prvi. V meni bo pustil velik vtis, saj še nikoli nisem bil tako povezan z Bogom. Šli smo k spovedi in ta je bila prva, po kateri sem se počutil zelo dobro. Počutil sem se očiščeno in odpuščeno in še nikoli prej se nisem zavedal, kako dober občutek je to.
Za nami je rojstvo Odrešenika. Njega, ki nas ima tako rad! Ko se počutimo zapuščene, zavržene, ko nam Bog ni blizu, se Njegov sin, On sam, za nas rodi v hlevu. Prepustimo se, predajmo.
»Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.« (Mt 6,34)
Od 28. do 30. decembra smo z nekaterimi animatorji svoj počitniški čas preživeli v Kančevcih. Bivali smo v Domu duhovnosti, kjer so nas prijazno sprejeli bratje kapucini. Bili smo v prečudovitem kraju, s še bolj čudovitimi ljudmi. Svoj čas smo preživeli z “lučkami”. Tako v mednarodnem gibanju Vera in luč imenujejo ljudi z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju.
“Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto, daj nam svoje odrešenje.”
Preljubi moj Oče,
rada obožujem stvari. V tem lahko gledam dobroto, ki mi jo daješ. Obožujem toplino, molitev, vse letne čase, obožujem pogovore s pravimi ljudmi, naravo in plamen sveče, ki gori ob meni. Obožujem še ogromno stvari, ampak vsem je skupno eno. V vsem tem lahko vidim Tebe, moj Gospod. In hitro ugotavljam, da Te moje srce v bistvu zares obožuje. V meni si vžgal tisto najmanjšo iskro. Zdaj se širi in gori zate. Preberi več
Sreča sem. Ta stavek mi na obraz nariše nasmeh. Obožujem, ko se smejim, saj takrat sem brezskrbna. Takrat se prepustim Njemu in Mu enostavno zaupam. Ne razmišljam. Takrat sem svobodna, moje misli me ne zatirajo. Takrat dobim krila in super ščit. Nihče mi ne more nič.
Igor Glasenčnik, župnik v Dravogradu in moderator pastoralnega centra
Franček Kraner, župnik sodelavec
Ta stran uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate, da lahko piškotke uporabljamo za delovanje strani in statistiko obiska. Več o tem