„Koliko različnih naukov smo spoznali v zadnjih desetletjih, koliko ideoloških tokov, koliko različnih misli“, je dejal kardinal Joseph Ratzinger pred začetkom konklava 18. aprila 2005, ko je bil še dekan kardinalskega zbora. Kristjani pa imamo po njegovih besedah drugačno merilo, ki nam ga je podaril Božji Sin, da bi znali razločevati med resničnim in lažnim, med zavajanjem in resnico. Čeprav takrat še ni bil papež, pa je kardinal Ratzginger nakazal osrednje izzive za Cerkev v prihodnosti.
Napoved Benedikta XVI., da bo odstopil je vse, zlasti katoličane, presenetila in pretresla. Vendar pa so prepričani, da se je skoraj 86-letni papež, ki mu peša zdravje, pogumno odločil. „Mislim, da jih je ta odločitev in razlog, ki ga je navedel, zelo ganila“, je dejal avstralski nadškof Hart.
V teh dneh imamo priložnost spoznavati nauk in delovanje bogatih osem let papeževanja Benedikta XVI. Vse od začetka svojega pontifikata se je zavzemal za ljubezen v resnici. Njegovo pričevanje je namreč temeljilo na evangeljski resnici. To potrjuje tudi njegovo škofovsko geslo: Sodelavci resnice.
Kaj, ali bolje, kdo pa je resnica za Benedikta XVI.? „Kristus, ki je resnica, nas je prijel za roko. Na poti našega vnetega raziskovanja resnice, se zavedamo, da nas trdno drži njegova roka. Ker vemo, da nas podpira Kristusova roka, smo svobodni in varni“, je dejal 21. decembra lani.
Resnica je torej po papeževih besedah poosebljena v Jezusu Kristusu. Srečanje z njim pa je, kot je zapisal v okrožnici Bog je ljubezen, temelj krščanstva. Bolj kot je pristno to srečanje, bolj smo poklicani sprejeti tudi žrtve in preganjanja: „Kdor je soudeležen pri Kristusovem poslanstvu, se nujno sreča tudi s stiskami, nasprotovanji in trpljenjem, ker se spopade z odporom in močjo tega sveta.“
Resnice pa ne moremo ločiti od ljubezni, nam neutrudno ponavlja papež. Ljubezen brez resnice zapade v čustvenost. Postane prazna lupina, ki jo lahko samovoljno napolnimo, je papež zapisal v okrožnici Ljubezen v resnici. Po njegovih besedah je za družbo usodno, če prevladuje kultura brez resnice. Vera pa je luč, ki nam razsvetljuje pot do resnice.
V zadnjih dneh pontifikata Benedikta XVI. so po vsem svetu pripravili molitve in bogoslužja za papeža, v hvaležnost za njegovo papeževanje. Katoliška Cerkev v Indiji je pripravila na praznik sedeža apostola Petra zahvalni dan za njegov pontifikat. Papeža se s hvaležnostjo spominjajo tudi v Avstraliji, kjer se je med drugim srečal z žrtvami spolnih zlorab s strani duhovnikov.
Papeža Benedikta XVI. se bomo zanesljivo spominjali tudi po njegovem izjemnem odgovoru in dovzetnosti za tako žalosten pojav spolne zlorabe mladoletnih. Bil je zelo dejaven že kot kardinal med pontifikatom blaženega Janeza Pavla II. V svojem pismu Cerkvi na Irskem leta 2010, na svoji pastirskih obiskih v Združene države, na Malto, v Avstralijo in Združeno kraljestvo se je z žrtvami zlorab srečal in jim pokazal globoko sočutje. »Posebej pa nam bo ostala v spominu njegova toplina, njegova svetost in njegova dobrota. Njegove besede bodo ostale v nas kot jasno znamenje odločenosti Cerkve, da ustrezno odgovori na zlorabo in tudi zavaruje nedolžnost naših otrok in mladih“, je povedal msgr. Scicluna.
Eno zadnjih dejanj odhajajočega papeža je bila tudi molitev angelskega čaščenja ali opoldanski »ave«. Na Trgu sv. Petra so se zbirali številni romarji, ko je papež Benedikt XVI. še zadnjič v svojem pontifikatu nagovoril pred nedeljsko opoldansko molitvijo. Verniki iz različnih škofij, župnij, združenj in gibanj so svetega očeta večkrat prekinili z glasnim ploskanjem, v očeh več kot 200 tisoč romarjev, ki so do zadnjih kotičkov napolnili trg, pa je bilo videti veliko zbranost in tudi solze ganjenosti. Glasno so vzklikali »viva il papa«.
Po radio.ognjisce.si pripravil Marko Kocuvan