V dneh, ko se pomladno sonce pase po zeleni preprogi in vabi čebele na pašo, se je v župniji Črneče kot zrela trava usul pod neizprosno koso smrti naš cerkveni ključar Bernard Novak, ki je triintrideset let vestno, predano in požrtvovalno opravljal to častno nalogo.
Težko nam je vedeti,da bodo odslej lepe nedelje,božični in velikonočni prazniki minevali brez njega in njegovih pridnih rok. O ljubezni do naše župnije ni kaj dosti govoril, ampak jo je predvsem živel. Več kot tri desetletja ga je navdihovala, tako zaresna in tako lepa.
Tako gre to: sebe pišemo z dejanji, ne le z besedami. Njegovo delo v cerkvi in okrog nje je bila ena sama molitev. Verjamemo, da mu je Bog bogat plačnik in da onkraj zemeljskih ur ni pozabljena nobena skrb,noben vzdih,ki se je izvil iz njegovih prsi,in nobena kapljica znoja,ko ga je razvnemala ljubezen do Gospodove hiše. Naj božji blagoslov kot pomladno cvetje prekrije njegov poslednji dom. Franci Kotnik
