V nedeljo 2. oktobra smo v naši župniji Dravograd obhajali zahvalno nedeljo, v povezavi, kot nadgradnjo občinskega praznovanja Zlate jeseni. Že v soboto je bilo zelo živo v župniji, saj smo v skupni pripravi na zahvalno nedeljo, zavzeti farani iz darov narave in iz duhovnega bogastva leta usmiljenja krasili daritveni oltar in cerkev. Prvič smo vse prinešene pridelke faranov povezali v eno skupno celoto, kot zahvalo celotnega župnijskega občestva Bogu, tako kot želimo graditi skupno, povezano župnijsko občestvo.
Lepo okrašena cerkev s pridelki in še posebej daritveni oltar, ki je zažarel kot Jezusovo odprto usmiljeno srce, v katerega smo v zahvalo Njemu simbolno položili telesna in duhovna dela usmiljenja prikazana v konkretnem dejanju, sliki in besedi, nas je sprejela v nedeljskem jutru.
Cerkev je bila dodobra napolnjena s farani in v slovesno darovani zahvalni sv. maši našega župnika Igorja smo bili globoko duhovno povezani v zahvali Bogu za vse, kar smo prejeli in vse kar smo za drug drugega. Še posebej globoko je segel v naše duše njegov nagovor o pomnožitvi vere v navezavi na Lukov evangelij, ko so apostoli prosili Gospoda za močno vero in tako izpostavil: vera se poglablja v skupnem povezovanju, delu in obhajanju v občestvu ; prava pot je, da posameznik sprejme Božjo voljo in deluje v skladu z njo, tako, da umira sebi in daje prednost Bogu (kar pa je težko, ker današnji svet je svet egoizma, ko se poudarja človekov ego in Boga ima samo kot copato ali pa še to ne…) in kjer je Bog na prvem mestu je vse na pravem mestu. Bog v svojem usmiljenju daje zglede kako sprejeti Njegovo voljo in kot takšen zgled so svetniki ( Sv. mati Terezija, Sv. Frančišek Asiški, papež Janez 23…), kateri nas učijo, da je za sprejetje Božje volje najprej potrebna molitev (osebna, občestvena) in izročanje vsega v Njegove roke. Tako nastaja oseben odnos človeka z Bogom in tako raste vera.
Sledila je zahvala ob koncu sv. maše, ko nas je Vančy popeljal v čas zahvaljevanja naših prednikov Bogu, ki so se globoko zavedali, da samo Bog daje rast.
Prejeli smo blagoslov z Najsvetejšim in zmolili zahvalno molitev za posvetitev naše župnije Marijinemu brezmadežnemu srcu ob obisku Fatimske Marije romarice.
Po maši pa smo se družili v preddverju cerkve ob dobrotah članic našega župnijskega odbora za dobrodelnost. Veseli, duhovno obogateni smo odhajali. Ponesli smo v srcu hvaležnost Bogu, našemu župniku Igorju in našemu župnijskemu občestvu za vse naše skupno življenje in vse duhovne in materialne dobrine, ki so nam dane od Boga.
Irma
