Tudi letos smo se zbrali na peš romanju iz Maribora do Ptujske gore. V mnolitvi in prošnji za dobre družin in nove duhovne poklice. Pred odhodom smo se s Slomškovo pesmijo V nebesih sem doma spomnili, kaj je naš končni cilj , nato pa prisluhnili Božji besedi. Župnik Marko nas je spodbudil, da vse osebne prošnje položimo pred Slomška, kar smo izrazili s prižgano svečo, ki smo jo položili na njegov grob. Po blagoslovu romarjev smo s prošnjo za dobre družine in za nove duhovne poklice odšli na pot proti Ptujski Gori. V Razvanju so nas pričakali gostoljubni ljudje z jutranjim okrepčilom, nato pa so se nam na poti pridružili še novi romarji. V Hočah nam je župnik A. Petrič kratko predstavil župnijo ian pastoralo. Končali smo s prošnjami za dobre družine in nove duhovne poklice. Na poti se je prepletal pogovor, molk, molitev in od časa do časa tudi pesem. Drugi daljši postanek je bil v župniji Rače, kjer nas je sprejel župnik Robert Emeršič in skrbne gospodinje. Pot proti Cirkovcam smo nadaljevali v molitvi rožnega venca. V njem smo skupaj z Marijo prosili, da bi mogli polno živeti krstno poklicanost in poslanstvo, ter za svetost že poklicanih delivcev kruha življenja in za nove delavce v Božjem vinogradu. Predzadnja postaja je bila v Cirkovcah. Tudi tu smo doživeli lep sprejem g. župnika Jankota Straška in skrbnih gospodinj. Po okrepčilu smo se zbrali v svetišču Kraljice v nebesa vzete, kjer je zadonela pesem. Višek romanja pa je bila sveta maša v kapeli na Ptujski Gori, kjer so se nam pridružili še nekateri domači. Darovala sta jo g. Bernard Geršak in g. Branko Maček. Mašni namen je bil isti, kot vsa naša pot: za dobre družine ter za nove duhovne poklice. Pri maši smo sodelovali s pesmijo in molitvijo, nekoliko utrujeni, a hvaležni za prehojeno pot, za novo nastalo medsebojno povezanost in za vse, ki so nas na poti gostoljubno sprejeli. Razšli smo se v želji, da prihodnje leto spet poromamo skupaj k Mariji na Ptujsko Goro.
povzeto po zapisu s.Štefke
