Današnja nedelja je bila za našo župnijo Dravograd resničen dan milosti in občestvene lepote. Združila sta se Farni dan, lepa nedelja in zaključna katehetska maša, ki sta v našo cerkev in dvorišče prinesli toplino, veselje in občutek, da smo resnično eno srce in ena družina.
V svetlem nedeljskem dopoldnevu smo se zbrali pri sveti maši, kjer smo se z iskreno hvaležnostjo ozrli na vse darove, ki nam jih je Gospod podaril skozi veroučno leto. Posebno lepoto je zazvenela procesija z Najsvetejšim, ki jo je spremljalo skoraj 250 vernikov ob sodelovanju godbe na pihala Ojstrica. Evharistične postaje, ki so jih pripravile različne skupine naše fare, so bile kakor majhni oltarji vere — izraz predanosti, spoštovanja in zaupanja v Gospoda, ki ostaja sredi svojega ljudstva.
Slovesnost je še posebej obogatilo združeno petje obeh zborov tako pri procesiji kot na koru. Njihove glasove je bilo čutiti kot dih občestva — kot spomin, da je petje duša praznovanja in da brez njega noben praznik ni popoln.
Na pobudo župnika Igorja in ob požrtvovalni organizaciji sodelavcev so skupine, ki delujejo v župniji, pripravile nekaj kratkih skečev. V njih je bilo čutiti domačnost, humor, preprostost in tisto pristno veselje, ki ga rodi skupnost, ki zna biti skupaj. Smeh je napolnil dvorišče, ljudje so se sprostili, otroci so se veselili — in vse to je bilo znamenje župnije, ki živi.
Domači ansambel Zeme je s svojo odlično glasbo ustvaril praznično vzdušje, ki je dvignilo srce in povezalo vse navzoče. Njihovi ritmi so bili kot povabilo: »Radujmo se, saj je Gospod med nami.«
Na mizah je bilo izobilje domačega peciva — sad skrbnih gospodinj, ki so s svojimi dobrotami obogatili praznovanje. Za ohlajeno pijačo je velikodušno poskrbel domači ključar Stanko in strežno osebje. Mesne dobrote, predvsem klobase, je z veseljem pripravljala ekipa Sadjarskega društva Dravograd, za slastne miške pa je skrbelo Turistično društvo Dravograd.
Vsak krožnik, vsak kozarec, vsak nasmeh je bil dar srca. In prav to je tisto, kar naredi Farni dan tako lep – ko vsak prispeva svoj košček dobrote, nastane praznik, ki ga ne more ustvariti nihče sam.
Ob koncu maše je župnik Igor podelil potrdila o uspešno zaključenem veroučnem letu. To je bil trenutek ponosa za otroke, ki so rasli v veri; trenutek hvaležnosti za starše, ki jih spremljajo; in trenutek spoštovanja do katehistov in veroučiteljic, ki so jim skozi leto predajali zaklade evangelija.
Vsak otrok je odšel domov z nasmehom, vsak starš z občutkom ponosa, vsak katehist pa z zavestjo, da je njegovo delo dragoceno in blagoslovljeno.
Ko se je dan prevešal v večer, je nad našo farno cerkev in proštijsko hišo zasijala krasna mavrica. Kot da bi sam Gospod položil svoj nežni podpis na naš Farni dan. Kot da bi nam rekel: »Videl sem vaše delo. Videl sem vašo ljubezen. Blagoslavljam vas.«
Naj Gospod blagoslavlja vse naše družine, vse veroučitelje in katehiste, vse otroke in vse, ki so danes darovali svoj čas, svoje roke in svoje srce. Naj nas Njegova milost vodi, da bomo skupaj rasli v veri, upanju in ljubezni — kot župnija, ki zna moliti, delati, se veseliti in biti skupaj.
Zofija
