Category: Odmevi

Letno-porocilo-katoliske-cerkve-v-sloveniji-2023

Leta 2022 je imela Slovenija 2.116.972 prebivalcev, od teh je bilo 1.480.156 katoličanov (69,92 %). Lokalna Cerkev je razdeljena v dve metropoliji s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto. V Sloveniji je 685 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška v Ljubljani in univerzitetna v Mariboru).

V Katoliški cerkvi v Sloveniji je leta 2022 delovalo 13 nadškofov in škofov, 948 duhovnikov (704 škofijskih in 244 redovnikov), 47 stalnih diakonov, 43 misijonark in misijonarjev, 412 redovnic ter 617 laiških katehistinj in katehistov.

Natančne številke, ki koga zanimajo je najti v spodnji povezavi….

https://katoliska-cerkev.si/letno-porocilo-katoliske-cerkve-v-sloveniji-2023

 

 

H Gospodu je odšel zlatomašnik, duhovnik Škofije Celje, Alojz PODKRAJNIK.

Poslovil se je nekdanji priljubljeni župnik v Šentjanžu in Šempetru g. Alojz PODKRAJNIK.

Rodil se je 3. 6. 1948 v župniji Luče ob Savinji. V duhovnika je bil posvečen leta 1973.
Kar tri desetletja je vodil župnijo Zibika. Nekaj let je vodil tudi župniji Šentjanž in Šempeter. Pustil je neizbrisen pečat s svojim požrtvovalnim delom med nami.

V petek, 16. 2. 2024, bo upepeljeno telo pokojnika od 16.ure naprej v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Zibiki, kjer bo ob 17. uri sveta maša.

Dekanijski duhovniki se bodo od pokojnika poslovili s sveto mašo ob 20.uri.

V soboto, 17. 2. 2024, bo upepeljeno telo pokojnika od 9.ure naprej v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Lučah ob Savinji,

kjer bo ob 14. uri sveta maša in po njej pogreb na tamkajšnjem pokopališču.

Gospod, ki je Vstajenje in Življenje, naj svojega služabnika Alojza sprejme k sebi v večno srečo in izpolnitev.

Delite prispevek s prijatelji!

župnika Igor in Franček

POSTNI ČAS KLIČE VSE NAS…

Postni čas, ki se začenja s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti.

STROGI POST je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.

Samo ZDRŽEK OD MESNIH JEDI je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Preberi več

Tečaj priprave na zakon v MB nadškofiji 2024

V priponki imate možnosti Tečaja za zaon v MB nadškofiji v pomladnem terminu. Vabljeni k udeležbi, kjerkoli že.

lp

Priprava na zakon Nadskofija MB – 2024 

 

Studenec 2023-4 – Trimesečno glasilo

Še četrto trimesečje in dogajanja v PZD  – zapisi v v tem glasilu…STUDENEC novi 2023 – 13 (okt,nov,dec)

Božič 2023 – jaslice z jasnim sporočilom

V tem času praznične radosti, ko se spominjamo rojstva Odrešenika, lahko iz zgleda Marije, Jožefa in pastirjev črpamo dragocene lekcije za naše vsakdanje življenje. Preberi več

Slovenski škofje ostro nasprotujejo predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

17. julija 2023 so bili v Državni zbor vloženi podpisi, potrebni za začetek parlamentarne obravnave predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Slovenski škofje temu predlogu ostro nasprotujemo.
Ob tem želimo spomniti na nekatera katoliška, pa tudi občečloveška, stališča glede samomora s pomočjo.
  1. Katoliško stališče glede samomora s pomočjo je jasno. Samomor s pomočjo je nesprejemljiv: »Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim.« Katekizem Katoliške Cerkve uči, da trpljenje, velik strah in podobne okoliščine sicer zmanjšujejo osebno odgovornost storilca za dejanje samomora, samo dejanje samomora pa ne more biti nikoli upravičeno; vendar Cerkev vedno moli za tiste, ki so si vzeli življenje.1 Tudi papež Frančišek opozarja, da »lahko in moramo zavrniti skušnjavo, ki jo spodbujajo tudi zakonodajne spremembe, da bi z medicino ustregli bolnikovi morebitni želji po smrti s pomočjo pri samomoru.«2
  2. Skrbi nas predvsem možnost »pasivne prisile k samomoru s pomočjo«, pri čemer bodo bolni, slabotni in ranljivi ljudje obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo »hitra rešitev« občutka odvečnosti in z zdravljenim povezanih stroškov. Kot vidimo v drugih državah, je nevarnost tako imenovanega »spolzkega klanca« v primeru trenutnega predloga očitna. Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, povezano z zlorabami. Slovenska družba, v njenem imenu Državni zbor, bi morala zato nemudoma ustaviti sprejemanje trenutnega predloga zakona, saj drvimo v družbo, v kateri bo cenjeno samo mlado, zdravo in »lepo« življenje, vsem ostalim pa bodo na voljo hitre rešitve, ponujene s tem zakonom.
  3. Slovenija potrebuje več medsebojne pozornosti: »pomoč pri samomoru« naj zamenja pripravljenost za vsestransko »pomoč življenju«. Vsakega človeka namreč spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.
Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik SŠK
Msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof in član stalnega sveta SŠK
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof
Msgr. dr. Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof

Miklavževanja v naši PZ Dravograd

Malčki, predšolski otroci in učenke ter učenci nižjih razredov osnovne šole so v torek, 5.decembra,v naših župnijskih cerkvah (Črneče, Libeliče, Dravograd, Šentjanž) pričakali Miklavža. Ponekod samo angelčki, ponekod tudi parkljni. Pripravljeni program z molitvijo in pesmijo je zapolnil čakanje na svetnikov prihod. Dobrotnik sv.Miklavž je pšovsod otroke nevsiljivo nagovoril, ti pa so mu dokazali, da znajo še kako dobro prositi za varstvo angela varuha. Izkazali so se tui z drugimi lepeimi molitvami. V Črnečah se je Miklavž razveselil otroških risbic,  v Dravogradu petja, v Libeličah in Šentjanžu molitve itd.  Hvala vsem, ki so Miklavžu pomagali pripraviti paketke z lepimi darilci.

zapisal:Franci Kotnik in ostali sodelavci po župnijah

ČRNEČE – Praznik zavetnika župnije (Sv. Andrej) – 3.12.2023

S slovesno mašo, ki sta jo darovala kanonik Janez Lesnika iz nadškofije Maribor in domači župnik Franček, smo na prvo adventno nedeljo praznovali god sv. Andreja, sozavetnika naše župnije. Preberi več

RAZLAGA SIMBOLIKE ADVENTNEGA VENCA

Za vse tiste, ki bi radi kaj več vedeli o simboliki in pomenu adventnega venca tale kratka razlaga:

Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Kot okras in liturgični simbol adventnega časa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji
uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja.
Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče imajo
posebno simboliko:
• predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in
konec sveta); Preberi več