Poletne počitnice so minile. Ostajajo spomini in tudi področja, kjer je vsak osebnostno zrasel in prišel do novih spoznanj. Vsaj pri mladih je bilo tako. Pa poglejmo …
Počitnice so se začele z intenzivnimi pripravami na oratorij. Nekaj 100 ur priprav je bilo potrebnih, da je oratorij potekal gladko in brez zapletov. Kar 700 ur skupaj so animatorji darovali za izvedbo in 350 ur za refleksije, pospravljenje in pripravo naslednjega dne. Voditelji smo iz dneva v dan opazovali napredek animatorjev. Sproti smo jih vodili in usmerjali, da so svojo pripravljenost, znanje in vero uporabljali po najboljših močeh.
Izpostavili bi kateheze, ki so srce vsakega oratorija. Kateheze lahko pripravi starejši in izkušenejši animator. Zahtevajo pa tudi iznajdljivost, saj je pogosto potrebno program v trenutku prilagoditi, ko se npr. vzpostavi posebno “sveto” vzdušje ali kdo od otrok postavi zanimivo vprašanje ali preprosto animator začuti, dobi navdih, da bi lahko program zapeljal v drugo smer. Brez delovanja Sv. Duha seveda ne gre in animatorje vzpodbujamo, učimo, da bi znali upoštevati Sv. Duha, da bi ga prepoznali, mu prislihnili in sledili. Tudi v vsakdanjih življenjih …
Po oratoriju so mladi hiteli na dopust z družinami, nekateri pa so se odpravili na skavtske tabore – nabirat novih izkušenj in znanj. Tu bi izpostavili odlična usposabljanja za skavtske voditelje.
Sredi poletja pa se je skupina 21 mladih in mladih po srcu odpravila na romanje na jug, “Na pot s sv. Alojzijem”, kot se je glasil naslov romanja. Njihov duhovni vodja je bil p. Milan. Na kratkem oddihu so se ustavili v jezuitskem domu na Murterju, kjer so se predajali morskim užitkom. Vsak dan pa je pater prikazal življenje sv. Alojzija z drugega vidika, ob katerem so udeleženci lahko razmišljali o svojem lastnem življenju.
Pot jih je dalje vodila v Skadar. Albansko mesto, polno nasprotij. Od vseh doživetij je mlade najbolj nagovorila revščina, kateri so bili priča: podhranjeni otroci, revne družine, pomanjkanje v vsakem domu, kjer so se ustavili in na drugi strani neverjetna dobrota sester, ki tem ljudem prinašajo ljubezen, vsakdanji kruh in kar nujno potrebujejo. Mladi so ob slovesu za njih naredili nabirko.
Zadnja postaja je bil pravoslavni samostan Ostrog. Mnogi so pot do njega prehodili bosi in v tišini darovali svojo skromno žrtev za različne namene. Še ena postaja romanja, ki je mlade zelo nagovorila. In že so se odpravili prosti domu, se ustavili še v Sarajevu in pozno zvečer legli v domačo posteljo.
S tem še ni bilo konec poletnih aktivnosti naših mladih. Odpravili so se še na zasluženi izlet po uspešno izpeljanem oratoriju. Izlet so začeli v Radljah, kjer so sodelovali pri nedeljski sv. maši s petjem in uvodi. Pater Jože jih je z veseljem pozdravil in se spominjal skupaj preživetih ur na Murterju. Bilo je zelo domače in sproščeno vzdušje. Cilj dneva je bil park motorike v mestu Gamlitz, kjer so se preizkusili v različnih spretnostih, na koncu pa se še ohladili v tamkajšnjem jezeru. Tudi ta dan in druženje sta zelo hitro minila.
Še veliko poletnih srečanj se je zvrstilo: medsebojnih obiskov, pogovorov, skupne molitve in še in še. Lepo je videti, kako se naši mladi med seboj povezujejo in odraščajo v dobrem, zdravem okolju. Pred vrati pa je že šola in vsi izzivi, ki jih prinaša okolica. Žal so te preizkušnje pogosto prenaporne in mnogi padejo. A moramo zaupati v vodstvo Sv. Duha in da so naši mladi med tem poletjem duhovno in osebnostno zrasli.
