Prvih sto dni prevzema kakršnekoli oblasti predstavlja neke vrste prehodno obdobje, ki nakaže način dela v prihodnje. V primeru papeža Frančiška ljudem ni bilo potrebno čakati niti toliko, da bi spoznali njegov slog vodenja Cerkve, ali bolje, služenja Cerkvi.
Papeževo ravnanje je v dobrih treh mesecih poživilo Cerkev. Poglejmo nekaj temeljnih poudarkov njegovega papeževanja. Najprej nam padeta v oči njegova odprtost do vsakega človeka in njegova neposrednost. „Nek profesor me je vprašal: Zakaj se ne preseliš v apostolsko palačo? Odgovoril sem mu, da je to povezano z mojim psihiatričnim stanjem! Takšna je pač moja osebnost.“
Papež Frančišek je preprosto blizu vsem romarjem, ki prihajajo v Rim. Med avdiencami vedno pozdravlja vernike na trgu sv. Petra, se ustavi ob njih in jih blagoslavlja. V domu sv. Marte ostaja zato, da lahko biva med ljudmi, saj mu to omogoča tudi neformalne stike z njimi. Sedanji sveti oče tudi zelo rad improvizira in se šali. Hkrati pa je odločen, ko govori o tem, kakšna naj bi bila Cerkev. „Ko najdemo apostole, ki bi radi ustvarili bogato Cerkev in Cerkev brez zastonjskosti, potem se Cerkev postara, postane le dobrodelna organizacija in nima več življenja v sebi.“
Ena od navad, ki jo je vpeljal papež Frančišek so jutranje svete maše v kapeli doma sv. Marte. Vsak dan papež tudi na kratko nagovori zbrane pri maši. Pri tem uporablja preproste besede in enostaven jezik. Kljub temu pa je že jasno, da njegov nauk nadaljuje nauk njegovih predhodnikov. Pogosto navaja Benedikta XVI., Janeza Pavla II. in Pavla VI. Hkrati pa celotno Cerkev spodbuja, naj se odpre navzven svetu. „Obstaja nevarnost, da bi se zaprli v naše župnije, med prijatelje, združenja, med tiste, ki enako mislijo, kot mi. In veste, kaj se takrat zgodi? Ko se Cerkev zapre, zboli.“
Eden od najbolj vidnih poudarkov papeževanja Frančiška je ljubezen do ubogih. Z vsem svojim bitjem namreč izraža globoko skrb za bolne, revne, otroke in odrinjene na rob družbe. K temu poziva tudi vse kristjane. „Kako bi želel ubogo Cerkev, Cerkev za uboge!“
Že pred izvolitvijo za papeža je kardinal Bergoglio pogosto poudarjal nujnost poenostavitve rimske kurije, ki naj bi služila škofijam po svetu. Zato se je ustanovil skupino kardinalov, ki mu bo pomagala pri vodenju Cerkve in prenovi kurije. Omenjena komisija se bo prvič srečala oktobra. Takrat bo papežu Frančišku svetovala, kako na najbolj učinkovit način uresničiti reforme.
Vir: radio Ognjišče