Prva adventna nedelja za našo župnijo ni bila le nedelja Karitasa, ampak tudi god sv.Andreja, našega zavetnika. Praznovanje se je pričelo z molitveno uro za naše župnijsko občestvo,nadaljevalo pa s slovesno mašo.Župnik Franček Kraner je najprej spregovoril o sv.Andreju in njegovi takojšnji odločitvi,da bo hodil za Jezusom,ter o njegovem zgledu,ne le za Rusijo in Ukrajino,temveč tudi za nas.” Beseda ‘karitas’ pa je le eden od treh latinskih izrazov za ljubezen.Tu ne mislimo na erotično in vzgojno ljubezen,ampak na čisto brezpogojno ljubezen,” je razložil duhovnik.Taka ljubezen je zastonjska in brez trgovskih,sejmarskih “čednosti”.Brez DAJ-DAMA.Vsakič, ko bližnjemu ponudimo različno večjo ali skromno pomoč, se ne dotaknemo le sestre ali brata v Gospodu, ampak Boga samega.
V lepo okrašenem prezbiteriju je pritegnila poglede adventna cula,ki nas bo spomnila na nekdanji običaj Marijo nosijo.Potovala bo od hiše do hiše;njen namen pa
je,da se v adventu duhovno poglobimo in se v svetem letu kot romarji upanja odpravimo na pot z najnujnejšimi stvarmi v njej,kot so rožni venec,molitvenik,Sveto pismo in kipec Marije.To praznično nedeljo je bila cerkev bolj polna kot običajno,s kora pa je zazvenela tudi zanosno zapeta pesem o sv.Andreju. Za adventne venčke in gostoljubno druženje po maši v župnišču pa so poskrbeli kdo drug kot srčni ljudje naše župnijske Karitas.
Franci Kotnik