Pater mag. Alojzij CVIKL se je rodil 19. junija 1955 v Celju in izhaja iz župnije Nova Cerkev. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Novi Cerkvi, višje razrede pa na Dobrni. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na mariborski drugi gimnaziji ter hkrati bival v jezuitskem malem semenišču na Ljubljanski 13 v Mariboru. Po maturi, leta 1974, je vstopil v noviciat Družbe Jezusove, kjer je spoznaval jezuitsko duhovnost in se uvajal v redovno življenje. V letu 1976 je v Novem Mestu služil vojaški rok, ter se nato, Leta 1977 vpisal na ljubljansko Teološko fakulteto. V letu 1979 je v jezuitskem kolegiju v Turinu opravljal pastoralno prakso kot vzgojitelj in veroučitelj.
Teološki študij je leta 1980 nadaljeval v Rimu na Papeški univerzi Gregoriani. V Rimu je bil 28. marca 1983 posvečen v diakona. V duhovnika pa ga je 3. julija 1983, v domači župniji Nova Cerkev posvetil mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej.
Po posvečenju je v letih 1983 – 1988 opravljal službo kaplana v župniji Ljubljana – Dravlje. Kot kaplan se je posebej posvečal mladim in zakoncem. Leta 1988 odšel na študij v Bruselj, kjer se je na fakulteti Lumen Vitae izpopolnjeval področjih pedagogike in katehetike. Podiplomski študij je sklenil leta 1990, ko je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Vzgoja odraslih v župniji, (napisana v francoskem jeziku).
V jeseni 1990 je bil imenovan za župnika župnije Ljubljana – Dravlje. Spomladi 1993 je v Padovi zaključil jezuitsko formacijo in 15. avgusta 1993 v Dravljah izpovedal slovesne zaobljube.
Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar ga je imenoval za prvega ravnatelja Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in mu zaupal nalogo, naj pripravi vse potrebno, da bo dom lahko zaživel in začel z delovanjem. Bil je prvi profesor verouka na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu (1993 – 2001) in eno leto hkrati tudi pomočnik ravnatelja Škofijske klasične gimnazije.
Spomladi leta 1995 je bil imenovan za provinciala slovenske province Družbe Jezusove in je to službo opravljal do leta 2001. Januarja 1996 je postal predsednik Zveze višjih redovnih predstojnikov in predstojnic v Sloveniji. Leta 1999 se je zveza preimenovala v Konferenco redovnih ustanov Slovenije.
V času njegovega vodstva jezuitske province je bila jezuitom vrnjena cerkev Sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani, bila obnovljena in 5. novembra 2000 posvečena. Prizadeval si je tudi za dokončanje in posvetitev cerkve v Kočevski Reki.
Kot redovni predstojnik je bil član raznih komisij ter dejavno sodeloval tudi pri pripravi slovenske sinode in obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. V okviru sinode je pomagal pri pripravi sklepnega besedila ter bil v zvezi s tem navzoč na mnogih dekanijskih dnevih po Sloveniji.
Leta 2001 je postal rektor Papeškega kolegija Russicum v Rimu. Omemnjeni kolegij je bil v času njegove službe temeljito prenovljen, vanj se je naselila skupnost sester.
Marca 2009 je izšla njegova knjiga: »Il Padre. Servire nel nascondimento – Maksimilijan Žitnik SJ«, kjer predstavi življenje in delo svojega sobrata s katerim je delil zadnja leta življenja v Ruskem kolegiju v Rimu.
Po končanem poslanstvu v Rimu, konec septembra 2010, je imel v načrtu sobotno leto na Malti, toda zaradi finančnih težav mariborske nadškofije je moral spremeniti te svoje načrte. Novembra 2010 je sprejel službo nadškofijskega ekonoma v Mariboru. Hkrati je sprejel še službo duhovnega pomočnika v Vitanju, kjer je ves ta čas zavzeto pastoralno deloval. Papež Frančišek ga je 14. marca 2015 imenoval za službo mariborskega nadškofa metropolita.
Napisal: Mb ordinariat