Pod duhovnim vodstvom sestre Štefke Klemen- uršulinke so od petka 13. marca do nedelje 15.marca potekale v Olimju duhovne vaje za molitvene animatorje in molivce za duhovne poklice, katerih smo se iz naše župnije Dravograd udeležile poleg animatorke še tri molivke.
Lepa skupina molivcev iz različnih župnij se nas je v petek zbrala ob sestri Štefki in duhovniku Janiju Tušaku iz Zagorja. Na duhovnih vajah so bile zastopane vse generacije: fant na poti iskanja, mladi starši, zakonski par, možje in žene srednjih let in starejše babice.
Na začetku nam je blagoslov za uspeh duhovnih vaj podelil sam domači celjski škof in nas opogumil z Jezusovimi besedami : »Ne boj se mala čreda! Vztrajajte do konca!«
Prišli smo z različnimi osebnimi pričakovanji v želji, da razrešimo svoje ovire in negotovosti na poti svojega življenjskega poslanstva in poklicanosti v popolni predanosti Jezusu Kristusu.
Korak za korakom z odpiranjem svojih src delovanju Sv. Duha, smo se predali božjemu delovanju v nas po božji besedi Janezovega evangelija o Jezusovem podarjanju za vse in njegovem služenju v zastonjski ljubezni do konca. Iskali, spoznavali in poglabljali smo svojo identiteto v odnosu z Jezusom Kristusom, saj samo kot mladike na trti tesno povezani z njim lahko rodimo sad. Kot trto obrezuje vinogradnik, da rodi sad, tako nas preko trpljenja, padcev in preizkušenj Bog prečiščuje in v zakramentu svete spovedi z dragoceno Kristusovo krvjo umije naše duše.
Evharistija nas poveže v eno z njim in samo v globoki povezanosti s Kristusom lahko obrodimo sad po božjem načrtu v katerem ima vsak svoje nenadomestljivo mesto.
V tem spoznanju smo tudi vsi odgovorni za nove duhovne poklice, vsak po svoji poklicanosti: škofje, duhovniki, starši pri drži vere v družinah, predstavniki in vsak član župnijskih skupin, vsak vernik, župnijski animator za duhovne poklice.
Obilo sadov pa lahko rodimo samo povezani v skupnosti, v kateri daje vsak svoj delež. Molitev je tista temeljna, ki nas povezuje in dela čudeže. Zato naj bo glavno zatočišče molivca za duhovne poklice pri nogah Jezusa Kristusa v goreči molitvi. Samo osredinjeni na Kristusa zmoremo dati svoj celotni da njemu in takrat molitev res dela čudeže kot smo spoznali iz naših pričevanj. Polovična žrtev krvavi, cela pa žari.
Na teh duhovnih vajah so se zgodile čudovite stvari v naših srcih. Prežarjeni s Kristusom in poglobljeni v veri, ljubezni in upanju, smo opogumljeni in globoko hvaležni odhajali domov v svoje župnije, pripravljeni, da vstopimo v svoj vsakdan s služenjem v ponižnosti in ga napolnimo s podarjeno ljubeznijo.
To je le nekaj misli in doživetje teh duhovnih vaj. Bog pa je deloval z obilno milostjo in posejal veliko v naša srca, na nas pa je, da preko Njega povezani v župnijski skupnosti obrodimo sad.
Zapisala I.K.
