Utrip župnije Dravograd je bil ves advent zelo živahen, farani smo pripravo na Božič vzeli zares in ves advent se je dogajalo marsikaj: adventni pohod faranov v samostan Št.Pavel, veroučenci skupaj s starši so v svojih skupinah izdelali jaslice za svoj dom in božične voščilnice za božični blagoslov otrok, župnijsko občestvo se je duhovno pripravljalo z duhovnimi obnovami za posamezne skupine, ki jih je imel župnik Igor in v maratonu branja Sv. pisma, neposredna priprava je potekala v božični devetdnevnici z nošenjem Marije – romarice; otroci in odrasli so opravili sv. spoved. Življenje v župniji je teklo kot živo žuborenje potoka, ki se je v čudovitem slapu izliv v morje Božjega usmiljenja, ko so v prezbiteriju župnijske cerkve, po enkratnih zamislih župnika Igorja in zavzetih rokah staršev otrok 3.razreda – bodočih prvoobhajancev, nastale čudovite Jezusove jaslice Božjega usmiljenja.
Na Sveti večer je župnija v božični večerni sv. maši in polnočnici v polnosti zažarela in doživela rojstvo pričakovanega Božjega otroka Jezusa Kristusa Odrešenika.
Jaslice Božjega usmiljenja so po besedah župnika Igorja pri sv.mašah spregovorile faranom v srce; najprej otrokom in družinam in potem vsem faranom.
Jaslice Božjega usmiljenja, ki so sestavljene iz treh delov, človeku najprej spregovorijo z Jezusovo zgodbo o izgubljenem sinu in usmiljenem Očetu. Samo preko človekovega skesanega srca, oče lahko v svojem usmiljenju človeka dvigne in ga popelje v življenje –čudovito pokrajino, ki predstavlja drugi del jaslic, v kateri človek živi in dela v vsakdanjem življenju. Za človeka je nevarnost, da ostane tu, veliko je pasti, človek pozabi na Boga in nikoli ne pride do ovčjega hleva in Jezusa v jaslicah. Zato sta tu začrtani dve poti ( pot v Nazaret, ali pot v Betlehem ), ki vodita do otroka Jezusa v jasli položenega. Da bi se človek ne izgubil, so ob poteh postavljena vodila – citati iz Sv. pisma Stare in Nove zaveze, po katerih Bog Oče in Jezus Odrešenik človeku ljubeče govorita in ga nežno vodita za roko, še preko majhnega vzpona, do končnega cilja v hlev do jasli, v katere je položen Božji otrok Jezus. In tu se človeku razkrije vsa življenjsko realnost: hlev z vsem gnojem in živalskimi vonjavami in prav tu v tej revščini se je učlovečil Bog- v otroku Jezusu, da je postal nam enak, naš. V največji bedi rojen je, da osmisli naše življenje in nas s svojim usmiljenjem vodi domov k Očetu. Zato človek pridi k jaslicam, ne boj se, usmiljeni Jezus te čaka!
Na to sveto božično noč se je nekaj ponižno zganilo v naših srcih, vanje smo z vso nežnostjo sprejeli tega revnega otroka Jezusa-Boga in ga z radostjo ponesli domov z obljubo, da bomo z vso svojo ljubeznijo in usmiljenjem skrbeli zanj.
zapisala Irma
