Povabilu na letošnji drugi postni pohod se je odzvalo 20 članov župnije Dravograd. Odpeljali smo se na Prevalje, kjer smo pričeli pohod v tišini. Po trasi Slomškove poti smo krenili proti vrhu na Brinjevo goro in z uvodno molitvijo izročili Bogu in Mariji svojo popoldansko druženje. Kmalu smo v tišini korakov dospeli do začetka križevega pota, ki je bil v evharističnem letu postavljen za zbranejši prihod k cerkvici svetega Kozma in Damijana. Ob posameznih postajah smo razmišljali o svojih korakih skozi življenje, svojih stranpoteh, zaradi katerih smo tudi mi obremenili Jezusov križev pot. Spoznavali smo, da nas je dobri Bog s svojimi vsevednimi očmi motril in preden nam je križ v življenju poslal, že obljubil, da ga bo z nami nosil vse življenje. On ga blagoslavlja s svojo milostjo in nas in našo slabotnost objema s pogledom ljubezni.
Kristus ni tožil, ko je za nas nosil križ in umiral, zato ni prav, da tožimo mi. Morda smo skupaj sklenili, da nad svojimi križi ne bomo več tožili. Raje se bomo potrudili sprejemati, kar pošilja božja roka kot pozdrav, kot dar zaupanja, kot ljubeznivo vabilo k sebi, da nas nauči hoditi za Njim, ki je stopal po poti ljubezni – križevem potu.
Ko smo se bližali vrhu in končni postaji – cerkvi sv. Kozma in Damijana, smo slišali zaključno pesem zbranih župljanov župnije Ravne na Koroškem, ki so ta dan tudi imeli križev pot k tej cerkvi. Zvonjenje vernikov za zdravje se je prepletalo z našim premišljevanjem in molitvijo. Sara in Tamara iz našega otroškega zbora pa sta za konec zapeli čudovito pesem ‘Kje si bil, ko so križali Boga’….še k Slomškovemu križu smo stopili in se podali v drugo smer domov. Pri kmetiji Broman so nam postregli z odličnim moštom in že smo lažje nadaljevali pot v Reka graben, kjer smo končali naš drugi postni pohod v tišini, ki se je prepletal s premišljevanjem križevega pota.
