V teh dneh sem skrbno prebral skavtsko glasilo Panter, ki so ga na dom prinesli naši skavti. Tudi sam sem 12 let dihal z njimi. Na koncu sem na zadnji strani prebral tudi zahvale in zaprl glasilo. Zahvale pač morajo biti … Še enkrat sem ga preletel. Moja prva misel je bila, da bi se morali mi in vsi tam našteti zahvaljevati tem mladim in ne obratno.
A razumem in vem, tega ne počnejo, ker bi si želeli hvale ali izpostavljenosti. Tudi sam si nikoli tega nisem želel nasprotno, hvali sem se raje izognil. Kot so sami zapisali proti koncu glasila, da to počnejo, »ker nas preprosto nekaj žene naprej, da vztrajamo in dajemo na razpolago sebe, naš prosti čas in talente«. Drznil si bom in postavil retorično vprašanje: jih žene naprej ‘nekaj’ ali ‘Nekdo’?
Ta svet je pač takšen, da so »spomenikov« zelo pogosto deležni tisti, ki si jih nikakor ne zaslužijo, tisti »majhni« pa ostajajo prezrti, morda kdaj tudi neopravičeno kritizirani. Si bom izposodil nedeljsko Besedo: »Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta nespametno, da bi osramótil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramótil tisto, kar je močno. … da se pred Bogom ne bi ponašal noben človek. … tisti, ki pa se ponaša, pa se naj ponaša v Gospodu.« (1 Kor 1,26-31)
V misli mi prihajajo tudi naši mladi. Ravno so zaključili duhovni vikend. Zopet razdajanje. Med božičnimi počitnicami so nekaj dni preživeli z »Lučkarji«, odraslimi z duševno motnjo v razvoju. Razdajanje. Sodelujejo na NDDjih, pričujejo, pišejo, molijo … Čaka jih še nekaj duhovnih vikendov, še dva NDDja, birmanci, oratorij, itd. Samo razdajanje. Koliko načrtovanj in priprav zahtevajo vsa ta srečanja vemo tisti, ki smo kdaj kaj organizirali. Razdajanju ni konca.
Bo kdo rekel, da pretiravam. Morda. Morda celo načrtno. Ker tudi mi znamo v kritiki in obrekovanju pretiravati. Zelo. M
orda preveč?
Sam sem neskončno hvaležen mladim. Najprej za njihov zgled. Če bi vsak kristjan toliko časa posvetil bližnjemu in tako iskreno iskal in sledil Jezusu, bi ta svet resnično vodilo nebeško kraljestvo. Brali smo: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.« (Mt 5, 2) Potem sem jim hvaležen za dober zgled, ker vodijo drug drugega in zaupane jim otroke k Jezusu, ker delajo dobro, ker se razdajajo, ker vidijo in ukrepajo, ker jim ni vseeno in nenazadnje, ker zaupajo. Zaupajo najprej Njemu, ki jih kliče, zaupajo Cerkvi, po kateri so bili poklicani in zaupajo voditeljem, ki jih usmerjajo/mo.
Na koncu pa naj bralcu priporočam: vzemi v roke glasilo Panter in vzemi si časi in preberi na jagnje.si misli mladih. Obogatilo te bo. Kot je mene.
Marko