V soboto, 27. junija, sta v tihoti in lepoti gozda pri kapelici Treh križev na Ojstrici obhajala zlato poroko zakonca Vinko in Majda Bilić. Pred petdesetimi leti sta se srečala kot mlad par: Vinko, dvajsetletni fant iz nekdanje Yu republike, in Majda, komaj osemnajstletna domačinka. Dva svetova, dve mladosti, ena srčna odločitev.
Vinko je prišel v naše kraje s pogumom in željo po novem življenju. Majda ga je sprejela s toplino domačega srca. Skupaj sta si sezidala bivalni vikend sredi gozda, ki je postal njuno pribežališče, njun dom miru, njun prostor povezanosti. Tam, kjer se drevesa dotikajo neba, rasteta tudi njuna zvestoba in njun zakon.
Po petdesetih letih skupne poti sta se znova postavila pred križ — tokrat ob navzočnosti ožjih članov družine in prijateljev in si ponovno obljubila zvestobo. Z očmi, ki so videle življenje, z rokami, ki so nosile delo, in s srcem, ki je ostalo zvesto prvemu »da«. Njuna obnova obljube pred domačim župnikom Igorjem je bila preprosta, iskrena in ganljiva: kakor bi se čas za trenutek ustavil in dovolil, da se ljubezen znova izreče na glas.
Njuna zgodba je zgodba o tem, da se ljubezen ne meri v velikih besedah, temveč v majhnih dejanjih, ki se ponavljajo iz dneva v dan. Vinko in Majda sta v petdesetih letih dokazala, da je zvestoba mogoča, če človek verjame v dobro, če zna potrpeti, odpustiti in se veseliti drobnih radosti. Naj bo njuna zlata obletnica navdih vsem nam: da se ljubezen gradi počasi, kakor hiša v gozdu; da se zvestoba utrjuje, kakor korenine dreves; da se dom ustvarja tam, kjer sta dve srci pripravljeni ostati skupaj.
Zakonca Bilić iskreno čestitamo in želimo, da ju še naprej spremlja mir, zdravje in Božji blagoslov. Naj bo njuna pot še dolgo tako svetla, kakor je bila ta sobota pri Treh križih.
R.K.