Na tretjo postno nedeljo nas je popoldne ob treh, po tednu mraza in oblakov, pozdravilo prijetno toplo sonce. Križev pot smo začeli v župnijski cerkvi svetega Janeza Evangelista in se nato odpravili proti staremu gradu. Na postajah križevega pota smo, ob pomoči Križevega pota za družine, premišljevali Jezusovo trpljenje. Besedila so nas na lep način nagovorila in postavila pred nas ogledalo. Kje smo mi kristjani danes tisti, ki druge obsojamo po krivem. Kako sočloveku, ki trpi ali je v stiski obrnemo hrbet, namesto da bi mu ponudili roko. Kakšni so naši odnosi znotraj družine, med starši in otroki, med zakonci in med generacijami. Zasnežena pot in čudovita kulisa še čisto zimskega Dravograda nas je še dodatno spodbudila, k razmisleku o našem odnosu tudi do sosedov ter soljudi, ki nam jih Bog pošilja na našo življenjsko pot.
Pot med postajami je potekala v petju postnih pesmi, litanijah, molitvi in tihem premišljevanju. Z zadnjimi sončnimi žarki, se je tudi naša skupna molitev zaključila zopet v domači cerkvi.
Zapisal: MJ
