Za nami so čudoviti prošnji dnevi in praznik Gospodovega vnebohoda. Lepo je bilo prositi za pravo vreme v tem poletju in jeseni, zdaj ko smo opravili setev. V župnijah PZD smo obhajali prošnje dneve po ustaljenem redu, najprej s procesijo in sveto mašo v naših cerkvah, predvsem podružnicah. Obisk je bil bolj klavrn, posebej smo pogrešali kmete, ki se še ukvarjajo s poljedelstvom in kmetovanjem. Paradoksalno je, da so bili obiski prošnjih dni v pretežno kmečkih okoljih najbolj skromni. Kakorkoli, za nami je srčna molitev vseh navzočih, da bi nam dobri Bog naklanjal dovolj sonca in dežja ter blagoslavljal tudi vso ostalo delo, ki ga vsak opravlja.
V četrtek pa smo obhajali in praznovali Vnebohod, enega izmed najpomembnejših dogodkov v krščanskem koledarju. Ta dan se spominjamo Jezusovega odhoda v nebesa, ki se je zgodil štirideset dni po njegovem vstajenju od mrtvih.
Vnebohod ni le spomin na čudežni dogodek, ampak je tudi simbol upanja in obljube. Jezusov vnebohod nas uči, da je življenje več kot le naša zemeljska pot. Sporoča nam, da je za vsakim slovesom nov začetek in da je smrt le prehod v novo življenje.
Ko se ozremo na Jezusovo življenje in njegovo poslanstvo na Zemlji, nas njegov Vnebohod navdihuje, da živimo v skladu z njegovimi nauki – z ljubeznijo, sočutjem in odpuščanjem. Spodbuja nas, da širimo mir in dobroto v svetu okoli nas.
Vnebohod ni le dan spomina preteklosti, ampak tudi dan, ko se zazremo v prihodnost z vero in zaupanjem. Jezusov zgled nas vodi in spodbuja, da vsak dan živimo bolj polno in smiselno; je poudaril župnik Igor pri praznični sveti maši Gospodovega Vnebohoda.
Zofija Mager, foto: Matic Jeseničnik
