Letošnja lepa nedelja na Viču nas je privabila v skrbno in prekrasno ozaljšano cerkev, ki so jo pripravile Mojca, Fanika, Cveta in otroci ter nekatere krasilke iz vasi. Tako ozaljšana nas je nagovarjala k občudovanju božje lepote v naravi, poslušanju božje besede ter življenjskim likom sv.Urha, o katerem nam je letos župnik Igor pripovedoval in pojasnil, zakaj je prva nedelja v mesecu juliju rezervirana kot lepa nedelja.
Sv. Urh, priljubljen svetnik bavarske, škof in dobrodelnik nam je postal še bližji po pripovedi župnika, ki je opisal njegovo življensko pot. Zdaj razumemo, zakaj je na stebriću naše cerkve in posebvej lepo ozaljšan, zakaj je varuh pred poplavami, priprošnjik vinogradnikom in, zakaj sta na njegovi dlani poleg knjige še dve ribi. Iz vsega povedanega vemo, zakaj so ga naši predniki izbrali za svojega priljubljenega svetnika in priprošnjika. Naši predniki so znali vse te kipe po cerkvi ovrednotiti, ker so poznali njihovo pot življenja.
V nagovoru ob božji besedi pa smo razumeli sporočilo evangelija, da je potrebno svojo vero živeti v odnosu. Dokler se ne ‘zaljubimo’ v Jezusa, smo le kristjani krščanskih običajev in navad. Ko postanemo z Njim tesno povezani, pa začnemo v svoje življenje spuščati Njega in njegovo velikodušno ljubezen.
“Hči, tvoja vera te je rešila.” smo slišali v evangeliju te nedelje. Bog nam kdaj veliko vzame, da bi nam lahko še več dal. Tudi dobrin in darov med nami ni razdelil vsem enako. Zakaj? Želi nas izvleči iz nevarnega brezna, v katerem bi postali »posamezniki«. Neenakost dobrin naj bi nas pripeljala v razmerje. Ko delim dobrine in moram kdaj zanje prositi, v svoje življenje spuščam drugega človeka. Ko se dotaknem Božjega plašča in izrečem prošnjo, v svoje življenje spustim Boga. Nisem več sam. Tako lepa je ta skrivnost in tako lepo je, ko jo delimo in prejemamo.
Hvala vsem, ki so pomagali pri pripravi lepe nedelje, sodelovali pri procesiji in utrdili svojo vero, ki je le v odnosu. 
Z.M.