Našim materam želimo ob njihovem prazniku vse najboljše in se jim zahvaljujemo, da so nam podarile življenje. Zahvala tudi vsem “mamam”, ki skrbijo za otroke, katerim niso njihove biološke mame: babice, botre, varuške, tete, …
Več o prazniku
Materinski dan izvira iz Svetega Pisma, ko je nadangel Gabriel oznanil Mariji veselo oznanilo. Dogodek je opisan edino v Lukovem evangeliju in govori o tem, da je nadangel Mariji sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin (prim. Lk 1,26–38). Oznanjenje Mariji pomeni spočetje Božjega Sina, s katerim se je Božji Sin tudi učlovečil, Marijina privolitev pa je bila posebna pritrditev odrešitvenemu Božjemu načrtu.
Praznik Gospodovega oznanjenja obhajamo devet mesecev pred rojstvom Božjega Sina, ki ga praznujemo na božični dan. Spomin na skrivnost Marijinega oznanjenja je v ljudski pobožnosti dnevno prisotna z vsakdanjo trikratno molitvijo Angelovega češčenja.
Isti dan praznujemo tudi materinski dan. Praznik izvira iz ZDA in ga praznujejo od leta 1910 dalje. Na evropskem kontinentu so ga začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva so ga v večini držav praznovali 15. maja, kasneje pa je bil prestavljen na 25. marec. Pri nas se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja mednarodnega dneva žena, ki ga praznujemo 8. marca in povezave s krščansko vsebino, praviloma ni praznoval. V devetdesetih letih preteklega stoletja je v javnem življenju ponovno začel dobivati veljavo.
V okviru praznovanja materinskega dneva v vrtcih, šolah, župnijah in nekaterih kulturnih ustanovah potekajo različne prireditve. Otroci recitirajo pesmi, posvečene materam, večkrat pa zaigrajo tudi igrico, ki prikazuje nesebično materinsko ljubezen. Bistveni poudarek dneva je osredotočen na vzgojo za kakovostne medgeneracijske odnose in ozaveščanje pomena starševstva. Praznik Gospodovega oznanjenja je praznik materinske ljubezni in izpostavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo. Obenem je tudi priložnost za molitev in hvaležnost pokojnim staršem.
Napoved Jezusovega rojstva: V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.