V četrtek 4. maja, na god sv. Florjana je bil v naši župniji Dravograd molitveni dan, ko smo farani v češčenju pred Najsvetejšim molili za naše družine, za našo župnijo in duhovne poklice. Molitveni dan se je začel s slovesno dopoldansko sv. mašo in izpostavitvijo Najsvetejšega. Do opoldan so farani skupaj z župnikom Igorjem v darovani sv. maši, molitveni uri in z litanijami Matere Božje častili Jezusa – Boga v Najsvetejšem.
V popoldanskem času so ob izpostavljenem Najsvetejšem v skupnih molitvenih urah posamezne skupine župnije ( bralci, pevci, člani ŽPS, člani molitvenih skupin, Karitas, posamezniki ) počastile Jezusa in prosile za naše družine, za našo župnijo in nove duhovne poklice.
Pred večerno sv. mašo je v enournem pričevanju za birmanske pripravnike in ob udeležbi farnega občestva ob svojem 50 letnem jubileju posvečenega življenja, pričevala usmiljenka sestra Ancila Kladnik, ki je svoje življenje podarila Bogu in ga razdajala ljudem v najrazličnejših stiskah in potrebah. Pozorno in z velikim zanimanjem smo ji vsi prisluhnili, ko je s preprosto, domačo in življenjsko resnično besedo pripovedovala o sebi, o svojem poslanstvu, o poti, ki jo je vodila do poklica in o svojem tako raznovrstnem delu, ki ga je vseskozi opravljala v ponižnosti služenja ljudem ( preprosta deklica, ki je začutila klic Boga in mu je izrekla svoj da, šolanje: Beograd, Ljubljana, celo življenjsko izobraževanje na najrazličnejših področjih; delo: »socialna delavka«, 30 let učiteljica verouka, vzgojiteljica deklet za poklic usmiljenke, predstojnica sester, »defektologinja«, »turistična vodička romarjev v cerkvi «, duhovna spremljevalka ljudem v raznih težavah,čistilka, krasilka cerkve ….kuharica, perica cerkvenih oblačil in cerkvenega perila, šoferka…).Tako je ne samo birmanskim pripravnikom, ampak tudi vsem ostalim s svojo preprostostjo približala posvečeni poklic sestre usmiljenke. Njeno pričevanje je dalo močan poudarek in smislu molitve za duhovne poklice.
Molitveni dan smo zaključili s slovesno večerno sv. mašo, pri kateri je bila cerkev napolnjena s farani.
Še posebej razveseljiva je bila velika udeležba otrok ( birmanskih pripravnikov, veroučencev-šmarničarjev, ki so pred sv. mašo v kapeli opravili šmarnično pobožnost, našega otroškega pevskega zborčka, ki je s svojim čudovitim petjem spremljal pričevanje in sv. mašo). Župnik Igor pri sv. maši vse dogajanje molitvenega dne in pričevanje sestre Ancile povezal v lep duhovni šopek in ga skupaj z nami položil Bogu na daritveni oltar v upanju, da posejano seme obrodi sadove. Ob koncu maše je še blagoslovil novo liturgično oblačilo – čudovit bel in lepo okrašen večernični plašč v katerem bo v prihodnje opravljal slovesna bogoslužja. Mater Marijo smo počastili še s petimi litanijami in ji vse izročili.
Duhovno obogateni, v srcu veseli in neizmerno hvaležni za ta dan, ki smo ga skupaj v molitvi preživeli z Gospodom , smo odhajali domov.
Zapisala Irma
