Ponovno, združeni! Tisti, ki nam srce bije Zanj, ki si želimo in smo radi povezani v Njegovem imenu, smo se letos že petič zbrali na vikendu, kjer Njegovega veselja ni manjkalo. Pa vendarle, nam je bila izredno všeč umirjena pot, ki smo jo skupaj prehodili in premišljevali Njegovo trpljenje in Njegovo podaritev nam … Pa preberimo.
Na duhovnem vikendu si bom najbolj zapomnila kamelo Urško. Najbolj so mi bili všeč večeri, ker smo se zelo zabavali. Večinoma mi je bilo vse zelo fajn in imela sem se lepo. Ta vikend sem Boga veliko bolj spoznala in ko smo imeli večerne molitve, sem si o Bogu začela postavljati vprašanja. Takrat, ko so bili skavti tukaj pa mi je bila najbolj všeč igra roverček in veščine preživetja v naravi.
Ela
Na začetku sem mislila, da mi bo žal, da sem se prijavila na duhovni vikend, ampak sčasoma (hitro) sem videla, da bo zelo fajn. Prvi večer mi je bil zelo všeč, naslednji večer pa smo tudi imeli tri postaje z različnimi igrami. Pri skavtih mi je bil najbolj všeč oz. zanimiv njihov pozdrav, način molitve in njihove igre. V spominu sem si zapomnila debelo kamelo in še cel kup drugih iger. Od zdaj naprej se bom z Gospodom poskusila več pogovarjati.
(/)
Ta vikend smo bili na duhovnih vajah na Homcu. Počeli smo veliko stvari, ki so nas vsaj malo bolj povezale z Bogom. Peli smo, se igrali in molili. Obiskali so nas tudi skavti, ki so nam popestrili sobotni popoldan. Zvečer smo mi postali animatorji in izbrali igre. Pred spanjem smo imeli skupno molitev, ki mi je bila od vsega najbolj všeč. Animatorji so bili super, znali so se zabavati, biti sproščeni in nikoli ni bilo dolgočasno. Ta vikend je bil res nepozaben, veliko smo se naučili in spoznali nove ljudi.
(/)
Ta vikend sem bila na duhovnih vajah. Bilo mi je zelo fajn. Najboljše so mi bile igre, ki smo se jih igrali in tudi pesmi, ki smo jih prepevali. Jaz mislim, da sem se naučila veliko novega. Upam pa, da bom začela tudi sama več moliti in se pogovarjati z Jezusom.
(Maša)
Kaj mi je bilo na duhovnem vikendu najbolj všeč? To, da smo se zabavali, se veliko igrali, peli in se smejali. Spoznal sem veliko novih prijateljev in zanimivih ljudi. Zelo smešna in zanimiva je bila kamela. Ob veliki Urški smo se res nasmejali. Všeč mi je bilo, ko smo lahko bili mi animatorji, si sami izmislili igre, katere smo se tudi igrali. Najbolj smešno pa je bilo, ko je Jure zlomil stol, ko je Jan padel in ko smo v fantovski sobi delali vragolije. Hrana je bila zelo okusna.
(/)
Ta vikend sem bila na duhovnih vajah na Homcu. Tukaj je bilo veliko drugih otrok, katere sem slabše poznala. V spominu mi bo ostalo veliko spominov. Najbolj so mi bili všeč večeri, kjer smo se igrali veliko različnih iger. Najljubša mi je bila ladja ali pa mlinček. V spominu mi bo ostala tudi kamela, igre s skavti ter sobotna skupna molitev. Všeč mi je bila tudi moja skupina, kjer smo se veliko nasmejali, se pogovarjali o odnosu z Jezusom. Kar animatorji izžarevajo, zgleda zelo resnično.
(/)
Na duhovnih vajah mi je bilo zelo všeč, da smo se veliko smejali in uživali v igrah. Seveda smo veliko molili in upam, da smo se vsi zbližali z Bogom. Brez animatorjev pa bi seveda bilo brez zveze. Zagotovo se je kdo kaj naučil, če pa se ni, je pač samo ponovil to, kar je potrebno za življenje. Zagotovo bo vseeno tudi meni v spominu ostala kamela, čeprav sem vedela kaj se bo zgodilo. Urška in kamela vedno nasmejita vse in tudi mene sta. Vsak dan smo začeli in končali z molitvijo, kar nas je vse pomirilo. Zahvaljujem se vsem, ki so omogočili zabaven in poučen vikend, nam iskreno spregovorili o Jezusu in čutim, da sem tu dobrodošla in da je Jezus glavni.
(Rozalija)
Tako otroci, mladi pa …
Kaj naj rečemo. Več kot dajemo, čeprav je zelo naporno, več prejemamo. Od nemih, nemirnih, nezaupljivih oči, do solz po spovedi, navdušenja nad molitvijo, in iskrene odločitve, ‘to’ hočem tudi jaz … Je, vredno. Vredno je vztrajati, se truditi in tudi dovoliti, da se zbližamo, povežemo in držimo skupaj. Na tem vikendu smo se od 6-9 razreda spoznali in ugotovili, da bodo to naši novi mladi v naslednjem obdobju. Veseli smo jih, ko si vzamejo stvari k srcu in ugotovijo, da vera ni mrtva, ampak da je Jezus živ, da živi, deluje in nam nenehno pošilja svojega Svetega Duha. In ravno on je tisti, ki nas vodi, odpira naša srca da dajemo, in odpira srca otrok, da lahko sprejemajo, še kaj več, kot samo igro … Da sprejemajo Njega, ki smo ga tako varno postavili na stran in ga pokličemo samo, kadar mislimo, da ga resnično potrebujemo. A mi ne vemo kdaj ga potrebujemo, ne vemo, da nas On vsak dan izpopolnjuje, preustvarja in dela naša življenja popolnejša … Če so otroci le mali delček tega spoznali, potem smo dosegli svoj cilj. Mi svoje poslanstvo opravimo, a kdo jih bo usmerjal naprej v življenju … Gospod, prosimo te, vodi jih nazaj v župnijo, v svoje varno zavetje, kjer bodo lahko pili svežo vodo iz tvojega studenca. Nas pa po svojem duhu vodi, da bomo tvoje podaljšane roke in tvoja Ljubezen v našem vsakdanu.