Na praznik Povišanja svetega križa smo se zbrali v svetišču pri Križu nad Dravogradom, ne le kot verniki, temveč kot skupnost, ki je želela začutiti globino skrivnosti križa. Nihče med nami si ni mogel predstavljati, kako ganljivo in duhovno bogato slavje nam bo z živo domišljijo in srčno predanostjo pripravil župnik Igor s svojimi sodelavci. Procesija, ki je sledila, ni bila zgolj običajen obred – bila je pot srca. Križ, ta večni simbol trpljenja in odrešenja, je bil v središču vsega. Pet župnij PeD so pripravile križe – nekatere bogato okrašene, druge preproste, a vsak je nosil svojo zgodbo, svojo molitev. Ob njih smo se ustavljali, premišljevali, molili in ponavljali misli velikih duhovnih avtorjev, ki so križ znali opisati kot most med bolečino in upanjem, med zemljo in nebesi.
Presenečenje in radost je prinesla tudi prisotnost romarjev iz župnije St. Margareten iz okolice Graza. Njihova tiha prisotnost se je preobrazila v globoko povezanost, saj je župnik Igor zanje pripravil prevod misli in pridigo – da so bili nagovorjeni, sprejeti, vključeni. Niso bili le opazovalci, temveč soudeleženci milosti. V rokah domačinov so se svetlikali leseni križci, vsak s pripeto prošnjo – a še bolj kot to je govorilo srce. Vsaka prošnja je bila molitev, vsak pogled na križ je bil dotik z večnostjo. Kristus na križu nas je povezal – v tišini, v pesmi, v skupni hoji.
Slovesnost je bila popolna. Ne le v organizaciji, temveč v duhovnem občutju, ki je preželo vsak trenutek. In kot da bi tudi nebo želelo biti del te milosti – napovedano deževje se je umaknilo, da bi sonce obsijalo našo pot vere. Sledila je čudovita sveta maša, spremljana s petjem in duhovno bogatim nagovorom župnika Igorja.
Na koncu slovesnosti smo slišali misel, ki je zaokrožila celotno doživetje tega dopoldneva – najprej v slovenščini, nato še v nemščini, da je dosegla tudi srca naših gostov: »Križ ni konec – je začetek. Je pot, ki vodi skozi bolečino k ljubezni, skozi smrt k življenju.«
Hvala tudi mladim animatorjem, ki so za slovesnost procesije in maše pripravili in izvedli čudovito duhovno glasbo, ki nas je spremljala.
M.Z.
Foto: Franci Kotnik
