Prošnji dnevi imajo bogato zgodovino, ki sega v 5. stoletje. Nastali so v mestu Vienne v južni Franciji, kjer so prebivalce prizadele različne nesreče. Škof sv. Mamert je takrat uvedel tri spravne dneve, da bi vernike spodbudil k molitvi, pokori in prošnji za božje usmiljenje. Zato so prošnji dnevi posebni dnevi posta in molitve pred praznikom Gospodovega vnebohoda. Verniki takrat prosimo Boga, naj nas obvaruje pred zlom.
Na ponedeljek, torek in sredo pred praznikom potekajo posebne procesije, imenovane križev teden, kjer ljudje hodijo s križem na čelu. Procesije se odvijajo med polji in njivami, saj verniki prosijo za dobro vreme, rodovitnost zemlje in varnost pred naravnimi nesrečami. Ob tem molijo rožni venec in litanije ter se udeležijo svete maše.
Poleg teh treh dni obstaja še en prošnji dan, ki ga obhajajo 25. aprila, na god svetega Marka. Ti dnevi so tudi priprava na praznik Gospodovega vnebohoda, ko se verniki spomnijo, da je Jezus odšel v nebesa. Vijolična liturgična barva teh dni označuje spokornost, saj so nekoč verniki v procesijah hodili celo bosi.
Prošnji dnevi imajo svoj pomen, ker nas opominjajo, da hrana in dobrine ne nastanejo same od sebe, temveč so odvisne od narave in vremenskih razmer. V preteklosti so te procesije začeli v južni Franciji v 5. stoletju, nato pa so se razširile po Evropi. V Rimu so jih sprejeli okoli 8. stoletja, čeprav so že prej na dan svetega Marka obhajali procesijo po poljih.
Takšni dnevi pomagajo nam ljudem povezati se z naravo, se zahvaliti za darove zemlje in se pripraviti na velike praznike. Zato nas je župnik Igor tudi letos povabil k slavljenju in prošnjim procesijam k podružničnim cerkvam. Lepo število vernikov nas je v imenu vseh prebivalcev v 6 župnijah PZD prosilo za blagoslove, ki nam jih Bog podarja, če ga dovolj lepo in ljubeče prosimo. Vem, da bomo uslišani in zato se veselimo letošnjih darov narave, saj bodo izmoljeni z ljubeznijo in blagoslovom od zgoraj!
Zofija Mager
