Za vse tiste, ki bi radi kaj več vedeli o simboliki in pomenu adventnega venca tale kratka razlaga:
Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Kot okras in liturgični simbol adventnega časa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji
uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja.
Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče imajo
posebno simboliko:
• predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in
konec sveta);• predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, kar
govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse
ljudi;
• predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo
rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel
na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo;
• predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je
vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu
življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.
• Prva sveča simbolizira pričakovanje ali upanje. Druga sveča simbolizira mir. Tretja sveča simbolizira veselje. Tu se pozornost od spokornosti in upanja obrne na bolj veselo vzdušje pričakovanja. Četrta
sveča predstavlja ljubezen.
Ponekod postavijo še peto svečo, ki je bele barve, imenujejo pa jo Kristusova sveča.
Sveče prižigamo tako, da na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo, na drugo
adventno nedeljo poleg prve prižgemo tudi drugo – in tako naprej do četrte adventne
nedelje, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, v prostoru vedno več svetlobe. V
duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.