Letošnje praznovanje prvega svetega obhajila bo mnogim ostalo v prelepem spominu. Že priprava na ta čudoviti dan je povezala starše 20 otrok, ki so res dejavno in z zavzetim žarom pripravljali svojega otroka, ob župniku Igorju in veroučiteljici Zofiji. Čutiti je bilo prelepo vzdušje, sploh ob temi KRUH, ki nas je letos spremljal ves čas priprave. Že na veliki četrtek in kasneje…
Kruh in vino sta simbol skupnosti: kakor je kruh iz več pšeničnih zrn in vino iz mnogih grozdnih jagod, tako smo v Cerkvi ena Božja družina. Druži nas Kristus, ki se je imenoval »kruh življenja« in »vinska trta«. Letos smo dali poudarek ‘Kruhu življenja’.
Na 7.velikonočno nedeljo smo doživeli ta vrhunec povezanosti, ko se je vsa župnija veselila praznovanja zakramenta prvega svetega obhajila. Prav gotovo pa najbolj starši otrok, njihovi krstni botri in drugi najožji sorodniki.
Skozi ves obred je bilo zaznati veliko spoštljivost, radost in tiho pričakovanje. V nagovoru župnika in razlagi otrok, kaj kruh vse pomeni za nas, smo res uživali v sporočilnosti dneva. Posebej lepo je bilo ob prižiganju krstnih sveč in obnovitvi krstne zaobljube ob krstnem botru.
Pogled na otroško zaupne obraze je bil posebej veličasten. Prav gotovo so vsi naši prvoobhajanci komaj čakali, da prvič okusijo hostijo. Kako nebeško lepi je pogled na otroka, ki ob svojih starših tako predano sprejema Jezusa v svoje srce. Nebeški pogled. Prejem prvega svetega obhajila je prav gotovo za vsakega prvoobhajanca velik dogodek. Tako so narejeni prvi koraki k samostojnosti. Čisto sam, sam s seboj, pristopi prvič k zakramentu svete pokore, pred njim je veliko prvih izkušenj in dvomov, če bo zmogel. Nekateri se prvič poizkusijo z javnim nastopanjem v cerkvi. Zavedajoč se, da imajo oporo pri starših in v širši občestveni skupnosti, je lažje.
Pri sv. maši je bilo res lepo sodelovanje otrok s prepevanjem, svoje je dodal tudi otroški zbor pod vodstvom Tine. Že sedaj so bili nekateri prvoobhajanci vsak po svoje bolj ali manj aktivno vključeni v delovanje župnije, predvsem dekleta, ki so že sodelovala v pomlajenem sestavu otroškega zbora. Nekatere pa bodo sprejete v ministrantske vrste. Naj nas vedno bolj nagovarja Jezusova beseda: »Vzemite in jejte od tega vsi. To je moje telo, ki se daje za vas.« To delajte v moj spomin.«
Na koncu slovesnosti je sledila velika zahvala Bogu, staršem, krasilkam, veroučiteljici Zofiji in župniku Igorju, ki je tudi letos z izbranim obredom, prilagojenim otroškemu dojemanju, zaokrožil res prelepo slovesnost. Na koncu pa še obveznost: fotografiranje za spomin.
Zofija M.
