V večernih urah današnjega dne smo se sestali člani župnijske pastoralnega sveta župnije Dravograd. Po sveti maši in krajši molitvi pred Najsvetejšim v cerkvi, smo se podali na delovno srečanje v konferenčnoo sobo, kjer smo razglabljali o prihodnosti našega dela, pa o potrebnosti v novem pastoralnem letu, ki je posvečeno duhovni oskrbi mladih družin. Vsebina pogovora se zrcali v naslednjem dnevnem redu:
- udeležba pri maši in molitvi v cerkvi za blagoslov dela ŽPS v župniji Dravograd
- Kako živijo in delajo odbori (oznanjevanje, bogoslužje, dobrodelnost) v luči preteklih mesecev?
- Tema iz knjižice za delo ŽPS –prva tema: Eno srce in ena duša
- Sveta birma v soboto – zadolžitve
- Pregled sklepov pogovora v Libeličah na prvi skupni letošnji seji
- zaključna molitev in agape
Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,1-5).
Zgodba za uvod:
»Ali je še kaj upanja?«
Skoraj nova podmornica se je pokvarila in se ni mogla več dvigniti. Celotna posadka je bila ujeta vanjo in vest o nesreči so takoj odposlali na vse strani.
Posadka je bila prepričana, da jih bodo čimprej prišli rešit. Prizadevanja za reševanje so se res začela takoj, a so bila neuspešna. Čas je hitro mineval, pa še noben član posadke ni bil rešen.
Zadnje sporočilo, ki so ga poslali iz podmornice, preden je zmanjkalo kisika, se je glasilo: »Ali je še kaj upanja?«
Misel
Ko se znajdemo v takšni ali drugačni težavi, si zastavimo vprašanje: »Ali je še kaj upanja?« Ne smemo izgubiti poguma, obrnimo se k Bogu. Dokler resnično molimo, obstaja upanje. Upanje je krepost, ki nam vliva pogum za prihodnost tudi pri delu v našem ŽPS Dravograd in nam daje moč za sedanjost. Utrjuje in veča pričakovanje, da bodo stvari potekale tako, kot si želimo. Če nas zajame strah pred prihodnostjo, se spomnimo, da nam je Bog zelo blizu. Prosimo ga, naj nam da potrebno moč. Gotovo nam jo bo naklonil. Upanje nas oživlja, če je njegov temelj Bog, ki daje in ohranja življenje.
igor