Čedalje več ljudi ugotavlja, da je POTROŠNIŠTVO preseglo vse meje. V poštne nabiralnike dobivamo oglase, ko se vozimo po cesti vidimo le oglase, ni medija brez oglasa, v mestih so oglasi na vsakem koraku,.. skratka, BOMBANDIRANI smo z oglasnimi sporočili. Vse z namenom, da nam bodo podjetja končno omogočila izdelek, ki nam bo prinesel “dolgoročno srečo”. Le izdelek ali dva ali tri rabimo in bomo srečni na veke vekov, kako zlata so podjetja.
Seveda mi temu nasedemo, dopustimo da oglaševalska industrija razmišlja namesto nas in kupujemo čedalje več in več, po večini stvari, ki jih čez 1 mesec ne rabimo več! Na ta račun pa izginevajo gozdovi, število rib se zmanjšuje, tretji svet dela za preživetje, onesnaženost se veča, naravni viri se drastično kršijo, podjetja kruto tekmujejo med seboj za tržni delež, tudi na račun domače delovne sile in umazanega marketinga.
A mi nekako ne vidimo te POVEZAVE, ne znamo povezati vseh teh dogodkov, smo le nemočna lutka v rokah oglaševalske industrije. V resnici pa je to omogočeno zgolj zaradi nas samih, v resnici pa mi držimo ves ta sistem pokonci. Mi smo tisti, ki to dopuščamo, vsak posameznik zase.
Nakupuj manj, ŽIVI več!
Se sploh zavedate, koliko denarja, časa in naše predrage energije gre na račun nepotrebnega nakupovanja? Koliko nepotrebnega brskanja po katalogih, iskanja po internetu.
Upam, da nam počasi postaja jasno, da nam ti izdelki, pa naj si bodo kakršni koli že, ne bodo prinesli trajnega zadovoljstva, trajne sreče. Da bomo ravno tako živeli, kot sedaj, z ali brez določenega izdelka.