Samospoštovanje je odvisno od ocene, ki jo vsak dan pripišemo sebi, našemu vsakdanu, življenju in stvarem, ki jih počnemo. In koliko smo pri tem strogi?
Zelo! Slovenci smo že kot narod znani po tem, da imamo izredno nizko samozavest. Le malo je takih, ki med bivanjem v tujini ponosno izrečejo: »Slovenec sem!« Zagotovo je k temu močno pripomogla naša narodna zgodovina, v kateri so se okupatorji kar vrstili, mi pa smo dolga leta bili le »podložniki«. Iz tega se je v nekaterih razvil drugi pol, pol pretiranega in bahavega opozarjanja nase, ki prav tako ni tista zdrava samozavest, ki človeku omogoči zaživeti svojo pravo identiteto.
Če smo bolj pozorni na ljudi okrog sebe, lahko opazimo poseben fenomen. Obstajajo ljudje, ki nimajo veliko sposobnosti, a se zdijo gotovi vase, notranje močni in nepremagljivi, ter tisti z veliko sposobnostmi, od mnogih cenjeni, in vendar z veliko mero negotovosti in dvomov vase.
Kaj nas dela tako različne? Še danes obstajajo številne revije, ki ponujajo na kupe receptov za to, da bi si izboljšali samozavest. V prvi vrsti pa so najboljši recept gotovo starši, ki zaupajo najprej sami sebi, se ob otroku upajo sprostiti in rasti z njim. Ob delanju napak. Tak otrok bo ob sebi čutil notranjo moč svojih staršev, na katero se bo lahko vedno znova naslonil in tudi pozneje, kot najstnik, ob njih dograjeval in dokončno izoblikoval svojo identiteto.
Kaj je samospoštovanje?
Že samo ime pove, da gre za stopnjo zavedanja samega sebe in za spoštovanje, ki si ga dajemo. Lahko bi rekli, da gre za odgovor na vprašanje »Kaj mislim o sebi?«
Samospoštovanje v izvoru izhaja iz primerjave med podobo, ki jo nekdo ima o sebi, in podobo, ki si jo o sebi želi. Bolj kot je »kdo sem« daleč od »kdor bi želel biti«, bolj je prisotno nezadovoljstvo, nizka samozavest, nezaupanje vase ter primerjanje z drugimi.
Oseba z nizko samozavestjo bo hitro čutila tudi negotovost v lastno vrednost in sposobnosti, s tem pa tvega, da bo zanjo odločitve sklepal predvsem strah pred napakami. Taka oseba si težko zaupa in težje premaga problematične situacije, ki jim na vsak način želi najti rešitev. Ko doživi neuspeh, močno trpi, saj razlog pripisuje eni od svojih pomanjkljivosti in nezadostnosti, pomen uspeha pa skuša zmanjšati. Pogosto izgublja občutek za svoje lastno mišljenje in čutenje.
O tem, koliko se spoštujemo, nam hitro povedo tudi intimni odnosi, ki jih živimo. Nespoštovanje samega sebe je velikokrat tisti prvi in najgloblji izvor konfliktov, grobih besed in obramb, ki si jih v afektu izrekamo. Ljudje z nizko samozavestjo se hitro počutijo napadene, besede sočloveka si pogosto prevedejo proti sebi. Počutijo se ogrožene in se branijo, zato tudi težko pravilno slišijo in prisluhnejo sočloveku, saj zanje vsak pogovor postane nevaren in ogrožajoč. Ne brez razloga je nek moder mož povedal: »Pravi egoist je tisti, ki ne spoštuje samega sebe«.
Spoštovanje samega sebe je ključni del, ki vodi v močno in suvereno osebnost, posledično pa v trdne in zdrave odnose. Z drugimi besedami bi lahko dejali, da je samozavest kot nekakšna leča, ki poveča ali zmanjša naše osebne kvalitete.
Dobro se je zavedati, da nizka samozavest ni nekaj, kar se ne bi dalo izboljšati. Življenje samo po sebi prinaša obdobja, ko pride nizka samozavest močno do izraza, in spet druga, ko smo nase ponosni. Ne gre torej za trajno stanje, razen če se z njim sprijaznimo in tako determiniramo.
Kaj gradi temelje večjega spoštovanja samega sebe?
1. Odkriti sebe, svoje življenje in svobodo kot izredno velik dar, čudovito ustvarjen, od Boga hoten, želen in težko pričakovan.
2. Hvaležnost za darove in danosti prebuja zmožnost, da postajam nanje bolj pozornen.
3. Odkriti in razviti svoje osebne darove ter si odgovoriti na temeljna vprašanja o tem, kaj želim v življenju zares početi.
4. Prepoznati lastna destruktivna čustva: dobro se jih naučiti prepoznati in tudi izbrati dobra čustva. Ta nas lahko podpirajo zlasti v težavnih časih.
5. Izboljševati lastno podobo: pogosto se opremimo z dobrimi sklepi in načrti (hočem shujšati, nehal bom kaditi …), a če najprej ne preoblikujemo podobe, ki jo imamo o samem sebi, se lahko kaj hitro prevaramo in bojujemo »z mlini na veter«.
Samozavest ali stopnja spoštovanja samega sebe je kakor opozorilni signal; ko pade, nas vodi v to, da se začnemo primerjati, tekmovati, »loviti« življenja drugih ali izpolnjevati njihove želje, pozabimo pa na svoje potrebe in poslanstvo, ki ga ima vsak od nas kot čudovit in enkraten posameznik.
Vir: iskreni.net