Ob jubileju poslikanega stropa cerkve Sv. Duh
Dragi farani in ljubitelji cerkve Sv.Duha na Ojstrici.
Na Ojstrici, v majhni skupnosti pod Košenjakom, v zaselku Sv.Duh stoji cerkev, ki že stoletja varuje tišino, molitev in lepoto domače vere. Cerkev Sv. Duh je ena tistih koroških dragocenosti, ki se ne ponašajo z veličino, temveč z domačnostjo, preprostostjo in izjemno kulturno vrednostjo. Letos obhajamo 400 let poslikanega lesenega stropa, ki je postal njen najbolj prepoznaven simbol.
Cerkev Sv. Duh je bila zgrajena v zgodnjem 16. stoletju, v času, ko so se po koroških hribih dvigale majhne podružnične cerkve, ki so služile razpršenim kmetijam in samotnim domačijam. Prvi pisni viri jo omenjajo leta 1616, kar potrjuje, da je bila cerkev že takrat trdno zasidrana v življenju ljudi na Ojstrici.
Največji zaklad cerkve je njen poslikani leseni strop, ki je nastal leta 1626 in 1627. Gre za največji barvan leseni cerkveni strop v Sloveniji, kar je za majhno hribovsko cerkev izjemen podatek.
Strop so ustvarili štirje mojstri, katerih imena so ohranjena v zapisih in na samem stropu: Krištof Jamnik, Jurij Skurlej, Rupert Slang, Tomaž Ditmar.
Njihovo delo je preplet ljudske umetnosti, simbolike Svetega Duha, baročnih motivov in preprostih ornamentov, ki so bili blizu ljudem tistega časa. Strop je bil zasnovan kot nebesni obok, ki se spušča nad vernike – kot lesena, barvita molitev.
30 let od obnove cerkve
Pred tridesetimi leti ste farani skupaj z mojstri in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Maribor in tedanjim župnikom Francem Hozjanom uspeli rešiti močno poškodovano cerkev Sv. Duha na Ojstrici ter ji vrniti dostojanstvo, ki ga je čas že načel. Izvedli ste tudi obsežno obnovo stropa. Originalne deske so bile skrbno očiščene, utrjene, dokumentirane in shranjene na podstrešju cerkve. Nad vernike pa je bil postavljen nov strop, poslikan po izvirniku, da bi se ohranila celotna ikonografska zgodba in barvna razgibanost, ki jo je cerkev nosila štiri stoletja. Ta obnova je omogočila, da danes z gotovostjo in hvaležnostjo praznujemo jubilej, ki bi se sicer morda izgubil v zobu časa.
Strop ni le umetniško delo. Je pričevanje vere, ki je preživelo vojne, lakote, bolezni, menjave rodov in spremembe sveta. Je zgodovinski dokument, ki govori o mojstrih, ki so delali z lesom, barvo in vero. Je simbol skupnosti, ki je znala ohraniti svojo cerkev, jo obnoviti in ji dati novo življenje. Pod tem stropom so se krstili nekateri otroci, molili kmetje, prosile družine, iskali mir tisti, ki so se zatekli v cerkev v težkih časih. Vsaka deska nosi zgodbo. Vsaka barva nosi molitev.
Obnova strehe mežnarije
Letos pa se našemu veselju pridružuje še ena dragocenost: povsem nova streha mežnarije, krita s koroškimi šintli, ki ponovno pripoveduje staro zgodbo domačnosti in trdnosti.
Letošnja obletnica je bila izjemna priložnost za župnijo Ojstrica: da se spomnimo svojih korenin, da počastimo vse, ki so ohranili to cerkev, da se zavemo, kako dragocena je naša kulturna dediščina, da se povežemo kot skupnost.
Ob skrbnem pregledu strehe mežnarije se je ob budnem očesu mojstra in zvestega soseda cerkve, g. Verka – p. d. Škurleja, pokazalo, da je streha potrebna popolne prenove. Ker letos obhajamo tako lepe jubileje, se je ob pogovorih porodila misel, da bi bilo prav, da se ob tej priložnosti obnovi tudi streha mežnarije in jo na novo pokrije s šintli.
V župnijskem gozdu so se našle primerne smreke, iz katerih je bilo mogoče izdelati kakovostne šintle. Ker je takih smrek vse manj, smo se obrnili še na farane, ki so velikodušno priskočili na pomoč, da smo lahko zbrali dovolj lesa za celotno streho. Pri Adiju in Robiju Plimonu je akcija stekla z zanosom in predanostjo. Po več tednih potrpežljivega dela so nastajali šintli, ki so se počasi kopičili in čakali na svoj trenutek.
V juliju in avgustu je delo dozorelo v končno podobo: streha mežnarije je zasijala v novi lepoti, pokrita s šintli, ki nosijo trud, znanje in srce naše skupnosti.
Zaradi narave dela in želje, da bi prihranili kakšen evro, ste farani skupaj opravili več kot 160 ur prostovoljnega dela, darovali les za izdelavo šintlov ali les za prodajo. Poleg župnije so les darovali: Šilerjevi, Palko–Ravnjakovi, Očkovi, Plimon–Srebnikovi, Lunhterjevi, Junčekov Toni, Velški Morijevi, Karbelovi, Kosovi, Iželnikovi, Fajdlovi, Ledinekovi in Zajsnikovi, že izdelane šintle pa so pridali Mori Stanko (600 kosov), Mori Robert (600 kosov), Ott Grega (600 kosov) in Pokeržnik Zlatko (200 kosov). Za prevoze so prostovoljno poskrbeli Janko Kuster, Plimon Adi, Lesičnik Aleš, Jaka Božič, David Golob in Rok Verko. Posebno zahvalo zaslužijo: družina Srebnik, Kališnik Branko, Plimon Jože za cepanje šintlov pri Srebniku. Skupni stroški obnove strehe so znašali približno 12.000 € (material 2.000 €, delo ekipe 6.800 €, žlebovi in kljuke 500 €, žeblji 440 € – donacija Rudolf 230 €, impregnacija šintlov 1.400 €, drobni material 150 €, ostalo pijača in potrebščine). Zbrani darovi pa so skupaj znašali 12.500 €, in sicer: prodaja župnijskega lesa 5.120 €, les posameznih kmetij 2.500 €, donacija Pokeržnik Zlatko 2.000 €, Kimperk teater 1.752 €, ofri pri Duhu 470 €, blagoslov jedil 226 €, ter darovi posameznikov 420 €.
Ko danes pogledamo na vse, kar je bilo narejeno – v preteklosti in sedanjosti – se pred nami razgrne preprosta, a velika resnica: dobrota je še vedno doma med vami. Še vedno znate stopiti skupaj, še vedno znate prisluhniti drug drugemu in skupnosti, ki vas povezuje.
Tudi meni vedno znova odpirate oči. Ko stojim pod nebom, ki je že štiristo let razprostrto nad Ojstrico, vidim, da nismo samo ljudje, ki popravljamo strehe in čistimo cerkev. Smo ljudje, ki gradimo zgodbo – zgodbo, ki se je začela davno pred nami in bo živela še dolgo po nas.
V tej zgodbi vidimo Svetega Duha: Duh, ki je vodil mojstre, ko so postavljali cerkev. Duh, ki je vodil naše prednike, ko so jo ohranjali. Duh, ki vodi tudi nas, ko jo z ljubeznijo obnavljamo.
In ko tako gledam na Ojstrico, vidim, da nas ne povezuje samo delo, ampak skupno srce, ki zna videti lepoto, ki zna darovati čas, ki zna biti hvaležno.
Naj bo 400‑letnica poslikanega stropa blagoslov za našo župnijo, za naše družine, za našo prihodnost. Naj nas uči hvaležnosti, povezanosti in spoštovanja do lepote, ki nam je bila zaupana.
Vse to, kar smo skupaj obnovili – cerkev, ki znova zadiha; poslikani strop, ki ohranja zgodbe prednikov; na novo prekrita streha mežnarije in srce naše skupnosti – bo 6. septembra 2026 ob 10.00 v nežno svetlobo blagoslova položil upokojeni nadškof g. Marjan Turnšek.
Naj bo ta dan naš skupni poklon lepoti, ki nam je bila zaupana. Naj nas pod Svetim Duhom poveže hvaležnost za preteklost, ponos na sedanjost in pogum za prihodnost. Naj se srečamo kot ljudje, ki vedo, da se velike stvari rodijo iz majhnih, a zvestih korakov.
Iz različnih virov sestavil in spisal za vernike
sedanji župnik Igor Glasenčnik – september 2026
