Dragi gospod župnik Franček Kraner, spoštovani sobratje duhovniki, dragi farani, domačini, prijatelji in vsi, ki ste danes tukaj zbrani.
Danes smo se zbrali, da skupaj z vami, gospod župnik, obhajamo častitljiv jubilej — 80 let življenja. A kot sami radi poudarite, to ni praznovanje človekovega uspeha, temveč praznovanje Božje zvestobe. In prav zato je ta dan tako lep.
Ko pogledamo na vašo življenjsko pot, vidimo zgodbo, ki se začne v preprosti, delavni kmečki družini v Lenartu v Slovenskih goricah. Tam ste se naučili tistega, kar vas spremlja vse življenje: skromnosti, poštenosti, spoštovanja do dela in do človeka.
Po novi maši in kaplanovanju ste pogumno stopili na pot misijonarja in za pet let odšli na Madagaskar. Tam ste pustili sled, ki je ne izmerimo v letih, ampak v ljudeh — v njihovih očeh, ki so prvič videli duhovnika iz daljne Evrope, v otrocih, ki so prejeli kruh in upanje, v skupnostih, ki so začutile, da jih Bog ni pozabil.
Od leta 1989 pa ste naš župnik. Naš pastir. Naš spremljevalec. Miren, preudaren, pošten, skrben gospodar. Človek, ki nikoli ne dvigne glasu, a vedno dvigne človeka. Človek, ki ne govori veliko o ljubezni, a jo vsak dan živi.
Posebej dragoceno je vaše obiskovanje bolnikov, ostarelih, osamljenih — v domu starostnikov in na njihovih domovih. Koliko ljudi je v vas našlo toplo besedo, blagoslov, tolažbo, mir. Koliko rok ste držali, ko so bile šibke. Koliko src ste okrepili, ko so bila utrujena.
Danes se vam želimo zahvaliti. Ne z velikimi besedami, ampak z iskrenostjo.
Hvala vam, gospod župnik, – za vse maše, pri katerih ste nas vodili k Bogu, – za vse spovedi, v katerih ste nam vračali mir, – za vse pogrebe, kjer ste bili opora, – za vse krste, poroke, blagoslove, – za vse trenutke, ko ste bili tam, ko smo vas potrebovali.
Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri pripravi današnje slovesnosti. Hvala združenim zborom PeD, ki ste s petjem dvignili naše srce. Hvala vsem domačinom, ki ste s postrežbo, pripravami in delom pokazali, da znamo biti skupnost. Hvala lovcem, ki ste s svojo prisotnostjo in podporo dodali prazniku domačnost. Hvala gasilcem, ki ste vedno tam, kjer je treba pomagati — tudi danes. Hvala vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali, da je ta dan lep, dostojanstven in srčen.
Posebna hvala tudi g. patru Tonet-u Kerinu, misijonarju na Madagaskarju, ki danes somašuje z nami. Vaša prisotnost je most med misijoni in našo župnijo, med preteklostjo in sedanjostjo, med dvema srci, ki sta gorela za isti narod daleč od doma.
Gospod župnik, danes vam ne želimo le čestitati. Želimo vam povedati, da vas imamo radi. Da smo hvaležni, da vas je Bog poslal med nas. Da ste nam s svojim življenjem pokazali, da je svetost tiha, preprosta in vsakdanja — in prav zato tako velika.
Naj vas Gospod še naprej krepi, varuje in vodi. Naj vam da zdravja, notranjega miru in moči, da boste še naprej med nami pričevali tisto, kar ste vse življenje živeli: da je vse, kar delamo, v večjo Božjo čast.
Bog vas živi, gospod župnik — in še na mnoga leta.
vaši farani PED