Harmonična slovesnost na letošnji cvetni petek, ki zbere lepo število vernikov pri svetem Križu, je presegla meje običajnega križevega pota in se preoblikovala v globoko duhovno romarsko doživetje. Vsaka od šestnajstih duhovnih slik je nosila svojo zgodbo, svojo meditacijo in svojo molitev, ki so prisotne vodile po poti polni refleksij, vere in tihe radosti. Igor Glasenčnik, animator te poti, je kot steber duhovne povezanosti občuteno usmerjal korake romarjev, medtem ko so štiri bralke s svojo interpretacijo poetičnih razmišljanj ustvarjale most med besedo in srcem, med zemeljskim in nebeškim.
Na štirinajsti duhovni postaji so verniki, simbolično romarji upanja v letošnjem svetem letu, z zaupanjem prestopili cerkvena vrata. Bilo je, kot bi simbolika teh vrat postala priložnost za nove začetke – priložnost, da vstopimo v prostor večne ljubezni in milosti. V notranjosti cerkve sta jih pričakali še dve podobi, ki sta poglobili njihovo notranje doživljanje in jih pripravili na slovesno mašo, pravo duhovno gostijo za srce.
Obreda sta z velikim občutkom vodila župnik Franček Kraner in Jure Sojč, tajnik nadškofa Cvikla, župnik Igor Glasenčnik pa je ljudsko petje spremljal na orgle. Prav navdihujoče besede Jureta Sojča, nadškofovega tajnika, so romarje opomnile na izzive, s katerimi se je soočal Jezus. V njegovih sodobnikih ni našel prepoznavanja resničnega Boga, kar je refleksija tudi naše današnje krhkosti – saj smo prepogosto podobni nevernemu Tomažu. Vendar pa je srčika naše vere neomajna radost, ker je Jezus resnično vstal od mrtvih in nam obljubil večno življenje. Bližajoča se velika noč je tako postala več kot le praznik – je namreč eno samo resnično veselje, polno upanja in svetosti.
Po maši sta duhovnika pri oltarju s srčnostjo voščila blagoslovljene velikonočne praznike. Sledila je še priložnost za darovanje okrog oltarja, kjer so verniki s svojim prispevkom pomagali pri obnovi Marijinega kipa, ki je v procesu restavriranja. Ta trenutek je bil prav tako simboličen – izraz skupne predanosti, ljubezni do vere in odgovornosti do dediščine.
Vse to je bilo več kot le slovesnost; bil je trenutek, ko so se srca romarjev združila v eni sami radosti, v enem samem upanju, v eni sami veri. Praznik vere je postal praznik ljubezni in UPANJA.
Franc Kotnik in Igor -žpk
Foto: F.K.
